Franja

dostojànstvenīk m dostojanstvenik

čȁsnīk m
1. dostojanstvenik, funkcionar: odborki časnici; imati poznanstvo među opštinskim časnicima
2. starešina pri poroki
3. častnik, oficir
4. uradnik, uslužbenec

dòstōjnīk m
1. dostojanstvenik: veliki dostojnik
2. dial., etn. strežnik na svatovščini

rìdžāl -ála m (t. ridžal, ar.) velikaš, dostojanstvenik

sànōvnīk m (t.) dostojanstvenik

ȕglēdnīk m
1. dostojanstvenik, ugleden človek: svi uglednici našeg grada bili su prisutni na svečanosti
2. vzornik

veledóstōjnīk m dostojanstvenik

velikodóstōjnīk m dostojanstvenik: svjetovni i crkveni -i

djȅd m (ijek.), dȅd m (ek.)
1. ded, stari oče, prednik: djed po ocu, po majci, djed-Mraz dedek Mraz; od devet djedova od starih časov
2. bot. brezov goban, dedek, Leccinum scabrum
3. bogomilski verski starešina
4. dvorni dostojanstvenik v fevdalni Srbiji in Hrvaški

kàznac -àca m zgod.
1. visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel, da so bili davki pobrani
2. upravitelj vladarjeve blagajne v fevdalni Srbiji
3. vaški starešina, predstojnik: -i su bili pomoćnici knezova i kapetana, a jedno selo ili više njih, koje je bilo podvrgnuto jednom -u, zvalo se kaznačina

pàša m (t. paša) paša, turški vojaški ali civilni dostojanstvenik: Mustafa-paša; živjeti kao paša

prèlāt -áta m (lat. praelatus) prelat, katol. cerkveni dostojanstvenik

prîmas m (lat. primas) primas, najvišji cerkveni dostojanstvenik v državi, deželi

sàndžak-àlājbeg m dostojanstvenik v sandžaku

sevastòkrātor m (gr. sebastos, krateo) sevastokrator, visok državni dostojanstvenik v Bizancu in fevdalni Srbiji

tàvērnīk m zgod. v hrv.-ogrski drž. skupnosti visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel za kraljeve dohodke in vodil nadzorstvo nad kraljevskimi mesti

tèpčija m zgod. dostojanstvenik na dvoru vladarja v Bosni, Srbiji in Hrvaški: tepčija kralja bosanskoga; tepčija Stefana Dečanskoga

visokodóstojnīk m visoki dostojanstvenik