Franja

bȉč bìča m, mn. bìčevi
1. bič: pucketati -em; tjerati, terati stoku -em
2. pramen: kosa mu je padala u znojavim -ima
3. ekspr. bič, teror: turski bič
4. zool. biček
5. protjerati koga kroz bičeve pognati koga skozi šibe

kàndžija ž (t. kamčy) bič

knȕt m, knȕta ž (rus.) bič, knuta: udariti -om

bičèvit -a -o ki zaskeli kot bič: -a riječ

đijòtāljka ž, đìjotka ž dial. dolg bič za poganjanje štirih vpreženih konj

hàjkača ž bič za poganjanje volov

kòsica ž
1. laski: njena divna kosica
2. kosica: ovom -om ne možeš mnogo pokositi
3. vrvca, ki veže bič za bičevnik

šȉba ž
1. šiba: proći kroz -e; udarac -om; tresti se kao šiba na vodi
2. udarec s šibo: dobio je -e
3. drog pri vodnjaku na vago, na njem je obešena vedrica: kad je potegao -u, zaškripala je šiba
4. zool. viža, morski bič, Trygon pastinaca

šûnj m zool. morski bič, viža, Trygon pastinaca

tȁtārka ž, tatarkàndžija ž tatarski bič

vȅža ž zool. viža, morski bič, Trygon

vȍlāš m
1. bič za poganjanje volov
2. ime volu

žùtulja ž zool. viža, morski bič, Trygon pastinaca