Franja

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

búbati bȗbām
I.
1. tolči, udarjati: pesnieom ih buba, nogama ih gazi
2. bobnati
3. žarg. šol. guliti se, piliti se: s knjigom svani, s knjigom i omrkni, sedi, bubaj, pa na knjizi crkni
4. ekspr. gobezdati: ne bubaj koješta
5. razglašati: svaku novost bubati na sve strane
6. dial. žreti
II. bubati se tolči se: petama se u tur bubati s petami se tolči v zadnjico

bùbnjati -ām
1. bobnati: bubnjati u bubanj; prstima bubnjati po staklu
2. bobneti: brzovlak je bubnjao preko mosta
3. bobnati, razglašati: bubnjati novosti po gradu

dobòvati dobujem bobnati: dobovati prstima po ručki naslonjača