Franja

Zadetki iskanja

  • bel... gl. tudi bijel..., bjel... in bio
  • bȅl bèla m (ek.) gl. bjȅl bjèla m bot.
  • bel-esprit m (fr.) belesprit
  • bèjāz -áza m (t. bejaz, ar.)
    1. m bel konj, golob
    2. neskl. prid. bel: bejaz anterija
  • bȉo bijèla bijèlo, dol. bȉjelī -ā -ō (ijek.), bȅo béla bélo, dol. bȇlī -ā -ō (ek.) bel: predložio mu bio list papira, beo list hartije; gl. tudi bijeli
  • đȍgatast -a -o bel, z belo dlako: tri konja -a
  • beháriti bèhārīm
    1. gl. beharati
    2. ekspr. siveti, postajati bel: zaplakaće na grobu prošlosti kad mu stanu behariti vlasi
  • bijèljeti -līm (ijek.), béleti -līm (ek.)
    I.
    1. beleti, postajati bel: srž grančica počela je bijeljeti
    2. siveti: kosa joj poče bijeljeti
    3. zora bijeli dani se
    4. bledeti: tekstil bijeli na suncu
    II. bijeljeti se
    1. beliti se: što se bijeli u gori zelenoj?
    2. svetiti se: vani se još bijeli dan; nebo se bijeli nad nama; sve u stanu se bijeli od čistoće
  • bjèlača ž (ijek.), bèlača ž (ek.) dial.
    1. bel plašč
    2. bela nogavica
    3. žival z belo dlako
  • bjȅljī -ā -ē (ijek.), bȅljī -ā -ē (ek.) komp. od bio beo, bijeli beli bolj bel
  • bjelòmlječan -čna -o (ijek.), belòmlečan -čna -o (ek.) bel kot mleko, mlečno bel
  • bjelòtrb -a -o, bjelòtrbušast -a -o (ijek.), belòtrb -a -o, belòtrbušast -a -o (ek.) bel po trebuhu
  • bjèlōv -òva m (ijek.), bèlōv -òva m (ek.)
    1. bel pes
    2. bot. graden
  • bûć m dial. bel oblak, ki naznanja lepo vreme: ima kišnih velikih lićuraka i belih pitomih bućeva
  • krȉlast -a -o ekspr. bel po prsih, trebuhu in rebrih: krilast konj; -o goveče
  • krìlāš -áša m
    1. krilat konj: krilaš konj Pegaz
    2. mitol. krilatec, angel
    3. zgod. ladja na Donavi
    4. ekspr. konj, vol, oven, petelin bel po prsih in trebuhu
    5. mn. krilaši zool. izumrli kuščarji, Pterodactyli
  • krílonja m ekspr. po prsih in trebuhu bel vol
  • mrȁzan -zna -o
    1. mrazen, mrzel, leden: -a noć
    2. bel od slane: vide se njeni tragovi na -oj travi
    3. ekspr. hladen: -e riječi; -a vanjština
  • pobijèljeti -līm (ijek.), pobéleti -līm (ek.) pobeleti, postati bel
  • probijèljeti -īm (ijek.), probéleti -īm (ek.) pobeleti, postati bel: koza kad hoće da se oguba, po gubici gdješto probijeli