Franja

slúga m, mn. slûge, rod. slùgū in slúgā sluga, služabnik, hlapec: biti svačiji sluga biti vsakomur za hlapca; državni sluga iron. državni služabnik; nekdanji pozdrav med malomeščani: sluga sam pokoran

čìrāk -áka m (t. čyrak, perz.)
1. svečnik: čirak sa mnogim svijećama; u dvorani gore svi čiraci
2. vajenec, strežaj, služabnik, sluga: čiraci raznose robu po varoši

ćȉrica m dial. služabnik, sluga

pòdvōrnīk m strežnik, sluga: podvornik u školi; školski podvornik

sȅrvus medm. (lat. servus) nizko pog. sluga (kot pozdrav)

slùžitelj m služitelj, sluga

bȕrš m, mn. bȕrševi (n. Bursche)
1. burš, nekdaj član nemškega študentskega društva: demonstracije bečkih burševa
2. nizko pog. častniški sluga

fȁmulus m (lat. famulus) zastar. služabnik, pomočnik pri znanstveniku, šolski sluga: slati -a u grad u knjižaru; profesor i njegov famulus

knêz m, mn. knȅzovi in knȅževi (stvn. kuning)
1. knez: knez Mihailo
2. zgod. predstojnik knežine in svobodne plemenske občine v Srbiji pod turško okupacijo
3. vaški predstojnik, zastopnik ljudstva pred turškimi oblastmi
4. birič, občinski sluga
5. zool. lumbrak, knez, Coris julis

pósīlnī -ōga m (rus.) zastar. častniški sluga

pósīlničkī -ā -ō častniškega sluga: poznata je -a dovitljivost

slùžāk -áka m častniški sluga

pováliti pòvālīm
I.
1. podreti: povaliti žito, koga na zemlju, na klupu: povaliti na klupu daka nekdaj šolska kazen, ko je dijak, ki ni znal lekcije ali se drugače pregrešil zoper šolski red, moral leči na klop, da ga je učitelj (ali sošolec ali sluga) pretepel po zadnjici
2. agr. pogrobati: povaliti lozu, ruže
II. povaliti se vreči se na tla