-
Gȍspōd -oda m Gospod: Gospod ga je pozvao k sebi; predao je duh svoj -u; -e bože moj bog!
-
àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga
-
ćȉr m (gr. kyr) star. gospod ćir-Geras, gl. tudi kir
-
efèndi m neskl. (t. efendi, gr.) gospod: efendi Mita
-
efèndija m gospod: Tahir-efendija
-
gospòdin m, mn. gospòda gospod: biti sam svoj gospodin
-
kîr m (gr. kýrios) zastar. gospod, naslov, ki se v grškem in cincarskem okolju postavlja pred imenom, priimkom: kir Geras, rod. kir-Gerasa, prid. kir-Gerasov
-
čelèbija m gospodič, mlad gospod, gentleman
-
čìtluk m (t. čiftlik)
1. zemlja, ki jo gospod izroči tlačanom v obdelavo
2. tlačansko naselje
-
gospòdati -ām
1. klicati: gospod, usmili se!
2. naslavljati, nagovarjati koga z besedo gospod(in)
-
hàtāč -áča m dial. vaški gospod: svi ti naši -i i nisu prava gospoda
-
hèrceg m (madž. herceg, n.)
1. vojvoda
2. pred turško okupacijo fevdalni gospod v Hercegovini, herceg
-
jùnker m (n. Junker)
1. pruski plemič, zemljiški gospod; pruski -i
2. junker, gojenec vojaške akademije v carski Rusiji
-
milòsrdnīk m
1. usmiljeni brat
2. usmiljeni gospod: izmoliti milost od gospoda -a izprositi milost od usmiljenega boga
-
pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica
-
prèčasnōst ž prečastitost, prečastiti gospod
-
skȍrojević m iron. parveni, povzpetnik, novo pečeni gospod, bogataš
-
spàhija m (t. spahi, perz.) zgod.
1. turški konjenik fevdalec
2. zemljiški gospod, veleposestnik, spahija
-
vlastèlin m, mn. vlastèla ž plemič, zemljiški gospod
-
cȁr m, zval. cȁre, orod. cȁrem, mn. cȁrevi (rus. car, strus. , got. , gr. , lat. Caesar)
1. car, cesar: turski, etiopski, japanski car; biti car na svome biti sam svoj gospod; blago -a Radovana neizmerno bogastvo; -u uz koljeno sjediti doseči najvišje časti v javnem življenju; dotjerati -a do duvara spraviti koga v brezizhoden položaj; živjeti kao mali car; gorski car hajduk kot gospodar gozdov
2. zmijski car zool. udav, Boa constrictor