Franja

čȋn m, mest. u čínu, mn. čínovi, čîni
1. čin, dejanje: prijateljski čin; drama u tri -a; zateći koga na -u zalotiti koga pri dejanju
2. dejstvo: svršen čin; staviti koga pred gotov čin
3. čin, stopnja: čin kapetana; lišiti koga -a vzeti komu službeno stopnjo
4. obred, opravilo: svečani, sveti čin

čȉnjenica ž dejstvo: to nije zamisao već činjenica; on je u ovom društvu najveća činjenica ima prvo besedo

fȁkat fȁkta, mn. fȁkti in fȁkta (s), rod. fȁkātā (lat. factum) fakt, dejstvo: to potvrđuju fakti; neoborivi fakti, neoboriva fakta

cáka ž žarg. težko opazno dejstvo, navadno duhovito, na pogled malo pomembno, v resnici pa značilno v danih okoliščinah: otkriti komu bar jednu -u