Franja

četvòrica ž štirje možje: njih četvorica pokupe svoju robu i odlaze

dáhija m (t. dajy)
1. nasilnež
2. mn. štirje janičarski poveljniki, ki so si 1801 prilastili oblast v beograjskem pašaluku in krvoločno zatirali rajo ter s svojimi nasilji izzvali v zač. 1804 vstajo, "prvo srbsko vstajo". Imena glavnih nasilnikov so: Kučuk Alija, Aganlija, Mula Jusuf in Mehmed-aga Fočić. Njih so moralno in dejansko podpirali stari Foča, bivši kadija v Loznici, njegov drugi sin Mus-aga Fočić in Derviš-aga.

rèvān -ána m (t.) turška nosilnica, ki so jo nosili štirje možje ali dva konja: u prozorje on podiže Zlatu, ne u revan već na konja vrana

samòpētī -ā -ō eden in še štirje: ostani ti, kneže, samopeti na ovom ždrijelu u zastavi

sàmpētī -ā -ō eden in še štirje: vojvoda Batrić Martinović sampeti brat vojvoda, ki je imel štiri brate

sȕna ž (ar. sunnah) zbirka izrekov in predpisov, ki so jih dali Mohamed in prvi štirje kalifi

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

vjȅšalica ž (ijek.), vȅšalica ž (ek.)
1. obešalnik: objesiti kaput na -u
2. obešen kos dimljenega mesa, kos mesa za dimljenje: meso se izudi na -e
3. odlomljena rozga z grozdom, z grozdi
4. dozorela figa na veji
5. po dva ali po štirje koruzni klasi zvezani in obešeni, da se suše

čȅtvoro s
1. četvero: ona ima četvoro djece, dece ima štiri otroke; prebiti sablju na četvoro prelomiti sabljo na štiri dele; došlo je njih četvoro prišli so štirje, moški in ženske
2. prisl. četverno, štirikratno: platiti robu u četvoro