Franja

čètiri četiríjū čètirma štev. štiri: između četiri zida živjeti; dići sve četiri uvis vzdigniti vse štiri kvišku; između četiri oka med štirimi očmi; na sve četiri strane na vse štiri strani; u sve četiri z vso močjo, z vso silo; na (u) četiri ruke svirati igrati štiriročno; dvadeset i četiri štiriindvajset; četiri stȍtine, čètiristō štiristo; četiri tisuče, četiri hiljade, četiri miliona, četiri milijuna; četirihìljaditī, četirimilìjūntī, četirimiliònitī, četirimilijùntine; četiri pȍstō štiri odstotke; četiri púta štirikrat

čètvōrka ž
1. štirica: arapska četvorka
2. ocena prav dobro
3. štirivedrni sodček
4. tekmovalec s številko štiri; soba, tramvaj, avtobus ipd. s številko štiri
5. ples četvorka

četvoronòškē prisl. po vseh štirih, na vse štiri: četvoronoške se vući; spustiti se četvoronoške

četvoronóžiti se -ònōžīm se postavljati se na vse štiri

četvr̀tica ž
1. četrt, četrtina
2. štirica
3. vozilo s številko štiri: trolejbus, avtobus, tramvaj ipd., štirica

kùrbān-bàjram m (t. , ar.) muslimanski praznik žrtve, traja štiri dni v mesecu zulhidže

nȁ četvoro prisl. na četvero, na štiri dele

načetvoronóžiti se -ònōžīm se, načetvériti se -čètvērīm se postaviti se na vse štiri

nakozàsutra prisl. četrti dan od danes, čez štiri dni: i tako će bivati sutra, preksutra, zakosutra i nakozasutra

čȅtvoro s
1. četvero: ona ima četvoro djece, dece ima štiri otroke; prebiti sablju na četvoro prelomiti sabljo na štiri dele; došlo je njih četvoro prišli so štirje, moški in ženske
2. prisl. četverno, štirikratno: platiti robu u četvoro

gráditi grâdīm, vel. grádi, grâđāh -āše, grȃđen -a
I.
1. graditi, zidati: graditi kuću; graditi kule u oblacima, u vazduhu, u zraku
2. snovati: graditi mir, pjesme, nadu
3. delati, tvoriti: dvoje prave koje se sijeku grade četiri ugla dve premici, ki se sekata, delata štiri kote
4. izdelovati, narejati: graditi mašine, riječi, reči
II. graditi se delati se: graditi se mudar (mudrim), važan (važnim); graditi se sveticom

sàmpētī -ā -ō eden in še štirje: vojvoda Batrić Martinović sampeti brat vojvoda, ki je imel štiri brate

stvâr stvâri ž, mest. u stvári, orod. stvâri, stvârju
1. reč, stvar: što je tu glavna, a što je sporedna stvar; stvar po sebi nije loša stvar na sebi ni slaba; stvar bez vrijednosti; kad -i ovako stoje ko je stvar tako; izgubljena, promašena, propala stvar; pokretne i nepokretne -i; on govori, a u stvari, o tome ne zna ništa; četiri posljednje -i štiri poslednje reči
2. opravek: imam tisuću, hiljada stvari da posvršavam; imao sam u vašem gradu neku stvar
3. zadeva: tvoja stvar rđavo stoji; stvar je krenula zadeva se je premaknila; stvar je legla zadeva se je zataknila
4. stvar po sebi stvar po sebi; on je u -i dobar čovjek dejansko, v resnici, pravzaprav je dober človek