Franja

ištećívati ištèćujēm
1. škodovati
2. kvariti

štȅtiti -īm
I.
1. škodovati, škoditi, povzročati škodo: štetiti komu, koga; voluharice žive po poljima, štete usjeve; česte promjene modnih linija počele su štetiti industriji; to šteti zdravlju
2. kvariti: nemoj maziti dijete, time ga štetiš
3. trpeti škodo: neka šteti kad ne sluša
II. štetiti se
1. trpeti škodo: neće biti pravo da se štetiš, a meni za fajdu
2. kvariti se: krv se u njemu brzo štetila

štȅtovati -ujēm
1. škodovati: to će ti više štetovati nego li pomoći; štetovati koga; ako sam ga štetovao, on je kriv
2. utrpeti, trpeti škodo: na ovom poslu mnogo sam štetovao; štetovali smo na pšenici; to su bili oni koji nisu ništa imali pa nisu ni štetovali

pȁkostiti -īm, pakòstiti -īm hudobno škodovati, navzlic delati: nikome ne pakostim ni zla mislim; ona je znala da je oficir ne može uzeti, ali gonilo ju je da pakosti svetu, da se igra s nemogućim

cvȉka ž (n. Zwicke) nizko pog. žebica, žebelj, zagozda, klin: zabiti komu -u škodovati komu, zagosti jo komu