Franja

šèga ž, šêga ž (t. šaka, ar.) šala, posmeh, norčevanje: -u tjerati s kim norčevati se iz koga; ne dam nikom da -u tjera sa mnom

šéga ž (it. sega) dial. žaga

ádet m (t. âdet, ar.) dial. navada, šega, običaj: takav je naš adet od starine

nȁtora ž (it. natura) dial. navada, šega: to je njegova natora

ȍbičāj m, mest. u običáju običaj, navada, šega: to nije kod nas običaj; ogriješiti se o -e; po starom -u, izaći iz -a; on ima običaj da poslije ručka prilegne; narodni, pravni -i

móba ž ljudska šega prijateljske, brezplačne pomoči sosedov pri večjih poljskih delih, pri žetvi, trganju koruze, trgatvi

odšègati -ām odžagati, gl. šega