Franja

e s neskl., deveta črka latinične abecede in sedma cirilske ter šesta glagolske azbuke: latinični e ali E označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: 2. e razred; vitamin E; E vitamin; ton e; E-dur, e-mol: pion na liniji e, na e-liniji šahovske daske; geogr. E - East, vzhod

e vez.
1. da: zbori mlada e ih doma nema
2. ker: što ti rečem, nemoj reći neću, e drukčije biti ti ne može

e medm. ej, hej: e ti mali, kuda?; e, moj brajko, nije to tako lako

cȑta ž
1. črta: prava, kriva crta
2. poteza: -e njezina lica odaju bol; u glavnim -ama
3. obris: -e Kamničkih planina

dùhōvan -vna -o, dol. dùhōvnī -ā -ō
1. duhoven, duševen: -a hrana; -i voda naroda; -i otac
2. duhovski: stupiti u -i red
3. pobožen: -e pjesme

ȅs s es, za pol stopnje znižani ton e

etacìzam -zma m (gr. eta) etacizem, izgovarjava grške črke eta kot e: Atena, Kreta, metropolit, prim. itacizem

fôrma ž (lat. forma)
1. forma, oblika: četvrtasta, jajasta, okrugla forma; moderna forma pokućstva; organizaciona forma
2. forma, način: društvene -e vladanja; ne gleda mnogo na -u
3. stanje psihične ili telesne usposobljenosti: naši smučari, skijaši su ove godine u -i; na zabavi je sve u -i
4. kalup: forma za pripremanje različitih kolača, za pravljenje šešira
5. forma: u -u stavljati štamparski slog
6. forma, oblika: -e različitih padeža imenice, različitih osoba glagola
7. biti bez forme biti nevljuden; ispasti iz -e ne se držati družbenih pravil; u zakonskoj -i po zakonu, kakor predpisuje zakon

ìmān -ána m (t. iman, ar.) muslimanska vera: e jest, babo, tako mi -a! da, očka, pri moji veri!

jȁt m lingv. ime črke ê v csl. azbuki, cirilski in glagolski

jȅst s (csl.) ime črke e v csl. cirilici in glagolici

prìdvorica m, ž
1. dvorjan -nka
2. lizun -nka: -e i dostavljači lizuni in ovaduhi

trèma ž (gr. trema)
1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
2. vrzel med sekalcema

cȉkuš m, cìkuša ž zool. skalni strnad, Emberiza zia, cikuš brkaš zool. plotni strnad, E. cirlus; planinski cikuš zool. vrtni strnad, E. hortulana, veliki cikuš zool. veliki strnad, E. calanara

jêž m mn. jéževi
1. zool. jež, Erinaceus; bjeloprsi jež zool. E. roumanicus; morski jež zool. morski ježek
2. jež (dimnik. orodje, protitank. orožje)
3. ekspr. nabasati na -a naleteti na neprijeten odpor

šéva ž
1. zool. škrjanček: kukmasta, ćubasta ševa čopasti škrjanček; poljska ševa; šumska ševa
2. svabiti ševa priti na nič; zapjevala mu ševa doletela ga je sreča; tamo pečene -e padaju s neba tam pečena piščeta padajo z neba, tam se živi brez dela; čekaš da ti pečene -e padnu u usta

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a