-
véža ž dial. veža, kuhinja v kmečki hiši, prvi prostor pri vstopu v hišo
-
vilájet m (t. vilâjet, ar.)
1. vilajet, pokrajina kot upravna enota v sultanski Turčiji, provinca: vilajet se dijeli na sandžake
2. svet, zemlja: udariti namet na vilajet predpisati pokrajini davek; tamni vilajet temna, mračna dežela
3. ekspr. domači kraj
-
vìnen -a -o, vȉnen -a -o
1. vinski, za vino: -a čaša; -o bure
2. ekspr. vinjen, v rožicah: ovaj je već dobro vinen
-
vìnetan -tna -o dial. vinjen, v rožicah
-
vísiti vîsīm
I.
1. višati, zviševati: visiti ruku, poreze
2. povzdigovati: vrlina te iznad sviju visi
II. visiti se vzdigovati se, dvigati se v višino, biti visok, poganjati se v višavo: tri jablana tu se vise: ali nada sve što krš ovu kiti, krst je časni što se nad njom visi
-
visokòstepen -a -o v veliki, visoki stopnji: -o nadraženje
-
vȉšebōj -oja m šport. tekmovanje v več panogah lahke atletike
-
vitkòstruk -a -o vitek v pasu: -a djevojka
-
vlàdika
1. m (stsla.) vladika, cerkveni vladar, episkop, škof: vladika Petar Petrović Njegoš; vladika Josip Juraj Štrosmajer
2. ž plemenita gospa v patricijskem Dubrovniku
-
Vlȁh m
1. Vlah, prebivalec Vlaške v Romuniji
2. (pri Hrvatih iron.) pravoslavec, Srb
3. (pri dalm. meščanih in otočanih) kmet na kopnem
4. (pri muslimanih) kristjan
5. (pri travniških muslimanih) katoličan
6. izmijesiti koga kao Vlah pitu pretepsti koga kot vola
7. da se Vlasi ne sjete da bi se resnično stanje prikrilo, da stvar ne bi prišla na dan
-
vlàknara ž
1. vlaknarna, industrijski obrat, kjer se predelujejo vlaknovke v vlakna
2. zool. užitna klapavica, Mytilus edulis
-
vodèničār m
1. mlinar v mlinu na vodo
2. bot. navadni grenik, Iberis amara
-
vodonósac -sca m ladja-cisterna, ki privaža vodo v sušne kraje
-
vòđevina ž dial.
1. nevesta, v hišo pripeljana mlada žena: krenuše se svatovi, vođevina jaše na konju između kuma i devera
2. nagrada vodniku
-
votírati vòtīrām zaobljubiti, v oporoki zapustiti
-
vòzionica ž, voziònica ž sod, kad za prevažanje grozdja iz vinograda v stiskalnico, v prešo
-
vrátlo s, rod. mn. vratála in vrâtālā dial.
1. vstop, vhod v sotesko, v zaliv: vratlo sutjeske, luke
2. lesa, odprtina v plotu: teraj ovce na vratlo, da ih pomuzemo
3. odprtina, vratca na ladijskem kotlu
-
vrȁtobōlan -lna -o bolan v grlu, v vratu
-
vratolòmiti -īm
I.
1. brezglavo hoditi
2. drveti v pogubo
II. vratolomiti se
1. hoditi po kraju, kjer ni poti
2. ekspr. mučiti se
-
vȑckati -ām
I.
1. migati: jaganjac vrcka repom; ne mogu ga brijati, sve vrcka, bojim se da ću ga posjeći
2. skakati sem ter tja, zvitorepiti: poče da mi priča, ali čim vidjeh da vrcka, ja pobjegoh
3. pršeti: varnice vrckaju od gvožđa kad se kuje
4. zvijati se, vrteti se: umjela je da vrcka oko starca i pameti mu zavrne
II. vrckati se
1. zvijati se v pasu, z zadnjico: igračica se vrcka u ritmu; vrckati se pred ogledalom; vrckati se u hodu
2. nemirno se premikati: golubovi počnu da se vrckaju
3. vrteti se: vrckati se kao vreteno
4. motoviliti se: što se ovuda vrckaš