Franja

kût kúta m mn. kútovi kot: pravi, tupi, oštri ili šiljasti, ispruženi kut; vršni kut sovršni kot; posmatrati što pod drugim -om; zavući se u svoj kut; zrake kojima su kutovi omedeni zovu se kraci; babji kut babji kot, nebo na severozahodu

kvàntāškī -ā -ō: -a pijaca trg, kjer se kupuje in prodaja na veliko

lâkat -kta m, mest. nà lāktu, mn. lȁktovi
1. laket, komolec
2. vatel: šest lakata
3. koleno: rijeka ima mnogo laktova
4. zavoj: lakat hodnika
5. imati jake -ove brezobzirno se prebijati skozi življenje; progledali su mu laktovi na komolcih ima strgane rokave; radila bi do lakata, samo da se krava ne proda vse bi storila ...

lâž lȁži ž laž: presna, repata laž debela laž; gruba, debela, drska laž; u laži je plitko dno; u laži su kratke noge; gdje laž ruča, tu ne večera; utjerati koga u laž; uhvatiti koga u laži ujeti koga na laži

lêd lȅda m, mest. na lèdu
1. led: probiti led; led na dnu; podvodni led; plivajući ili plovni led; polarni led; umjetni, veštački led; navesti koga na tanak led; staviti nešto na led postaviti kaj na hladno; potkovao bi đavola na ledu zelo je spreten, iznajdljiv
2. toča: led pobi polja i livade
3. hud mraz, huda zima: cvijeće klonu s noćnog -a

léđa s mn. anat. hrbet: pasti kome na leđa; pregovarati, raditi iza leđa; okrenuti kome leđa; svrbe ga leđa; iza božjih leđa = bogu za -ima bogu za hrbtom; pogledati kome u leđa dočakati, da neprijeten človek, gost odide; grbiti leđa pred kim; zbaciti nečiju vlast, koga s leđa; stajati komu iza leđa stati komu za hrbtom, podpirati, podpihovati koga; oderati, oguliti nekome kožu s leđa odreti koga na meh; izvrtati se na leđa poginjati, crkavati; imati široka leđa = biti jakih leđa imeti močno hrbtenico; popeti se nekome na leđa splezati komu na hrbet; dok je leđa, biće i samara dokler človek živi, ima delo

líce s
1. obraz: izraz -a; lijepo lice; ljepuškasto, lepuškasto, blijedo, bledo, umilno lice; reći komu istinu u lice; po -u se poznaje pijanac; praviti kiselo lice; gledati smrti u lice; tanjir sa dva -a dvoličnež; jesti hljeb svoj u znoju -a svoga
2. lice: niz -a se okliznula vrela, krupna suza
3. oseba: došlo je svega jedno lice; vojno, civilno, nepoznato, sumnjivo, službeno lice; glagolsko lice; kategorija -a postoji u ličnim i pridjevnim zamjenicama i u glagolima
4. lice: lice zemlje; na -u mjesta na mestu
5. lice, prava stran: lice i naličje; lice tkanine, novca
6. fasada: lice građevine
7. s -a od spredaj; -em na Božić tik pred božičem

lîho prisl. dial. liho: ajde, ako bude liho, biću njegova, a ako bude tako, neću; njih ima liho niso na pare

lijèpak -pka m (ijek.), lépak -pka m (ek.) lep: uhvatiti se na lijepak ujeti se na limanice

lȉk m, lȉka ž lik, ličje, lubje: veže liku za oputu živi na tesnem

lȉpovina ž lipovina: propasti kao svrdao u -u kmalu, hitro priti na nič

ljèkārskī -ā -ō (ijek.), lèkārskī -ā -ō (ek.) zdravniški: ljekarski pregled; -a komisija; -o uvjerenje zdravniško spričevalo; on se prijavio za -u priglasil se je na zdravniški pregled

lôv lȍva m, mest. na lòvu
1. lov: lov na divljač; ići u lov; ona je otpočela lov na muža; lov na bodove lov na točke
2. lov, lovina: lov joj je utekao

mȁče -eta s, mn. mȁčād ž mačica: gledati kao mače u žižak gledati, ne da bi trenil z očesom; ne imati ni kučeta ni mačeta ne imeti nikogar na svetu; prvi se mačići u vodu bacaju

mȁčjī -ā -ē mačji: mačji mauk; -e maukanje; mačji rep; mačji kašalj ekspr. malenkost, malost; -a glava ekspr. velika uharica; -a meta bot. mačja meta; mačji grab bot. črni gaber; mačji rep bot. navadna smrečica; -e uho bot. grban; -e zlato mačje zlato; -e oko mačje oko, svetlobni odbojnik na cesti; -a muzika mačja godba

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben

màntija ž (gr. mantion)
1. kuta: kaluđerska mantija
2. talar, sutana: objesiti -u o klin obesiti kuto na klin, zapustiti duhovski stan

maršàlāt -áta m maršalat: obratiti se s molbom -u obrniti se s prošnjo na maršalat

méka ž vaba: postaviti otrovnu -u za kurjake; pasti na -u ujeti se na vabo; zagristi u -u

mésti métēm, métijāh -āše in métāh -āše, mȅo méla
I.
1. mesti (metem): mesti vrhnje, maslo
2. mešati: mesti svinjama
3. mešati, motiti: nejednak postupak nas još više mete
II. mesti se motati se, mesti se: ljudi se meli po ulicama, ulicom; mete mi se po ustima imam na jeziku, pa ne morem povedati