Franja

đùnija ž (t. gönye, gr. gonía) dial. kotomer: nije zid pod -u zid ni v pravem kotu; dotjerati što na svoju -u urediti kaj po svojih interesih, napeljati vodo na svoj mlin; doći kome na -u priti komu v pest, v roke; sve je to onaj šeret udesio, ali doći će on nama na -u

đȕtura ž (t. götürü): na -u raditi delati na akord

fârba ž (n. Farbe) pog. barva: izići s -om na dan, van priti z barvo na dan

fȕćkati -ām, fúćkati fûćkām dial. žvižgati: fućkati psu; jedva sednem, već mašina fućka; fućkati na što požvižgati se na kaj

g s neskl. enajsta črka latinične abecede in četrta glagolske ter cirilske azbuke: malo g, veliko G; g kratica za gram, v fiziki simbol za gravitacijo, peti ton v enočrtni oktavi, za ton na peti stopnji C-durove lestvice; g. kratica za godina, gospodin; g linija u šahu; G-dur; g-mol

gáćonja m
1. ekspr. hlačman, kdor ima velik tur pri hlačah, gl. tudi tur, kdor je na visokem položaju, veljak
2. junak, korenjak

gáđānje s streljanje: neposredno, posredno gađanje u sportu: gađanje na ledu streljanje na ledu, curling

glàdac glàca m
1. gizdalin: on beše gladac posebne vrste
2. gosti se ponamještaju u salonu gdje je sve gladac kjer je vse kot iz škatlice
3. gladac led gladek led
4. gladilna pila, gladilka
5. bot. velestika, Ligusticum
6. spolja gladac, a iznutra jadac na zunaj lepó, znotraj gniló

gláva ž, tož. glȃvu, mn. glâve
1. glava: boli me glava za -u veći; izbiti komu što iz -e; lupati -om o zid
2. glava, oseba: potrošnja po -i raste
3. glava, rep: sto glava goveda
4. glava, življenje: raditi komu o -i streči komu po življenju; to mu je došlo -e to ga je stalo življenje; metnuti -u u torbu nesti glavo na prodaj; zavrtjeti, zavrteti komu -u zmešati komu pamet
5. glava: glava kupusa zelnata glava
6. glava, glavar: tko, ko je glava porodice
7. glavica: glava zavrtnja, čiode, eksera, čavla, cilindra; kabelska glava; glava stapa
8. čelo: glava kolone
9. poglavje: prva glava romana
10. kapitél, glava: glava na stubu
11. glava šećera čok sladkorja
12. mačja glava zool. velika uharica
13. mrtvačka glava zool. smrtoglavec, Acherontia atropos

golìcati -ām
1. žgečkati, ščegetati: to me golica; prestani, nemoj me golicati
2. dražiti: to golica njegov ponos
3. sve me golica da joj večeras kucnem na prozor ima me, da bi ji zvečer potrkal na okno; to golica njegovu taštinu to je nekaj za njegovo nečimrnost

gòtovs prisl.: puške na gotovs! puške pripravite na strel

gòzben -a -o
1. gostitven: -a graja hrup na gostiji
2. gostoljuben

grȉjeh grijèha m, mn. grijèhovi, grijèsi (ijek.), grêh gréha m, mn. gréhovi, grési (ek.) greh: istočni grijeh izvirni greh: smrtni, težak, lak grijeh upisati kome što u grijeh; okajavati grijehove, grijehe; navesti koga na grijeh napeljati koga na greh; po grijehu, grehu stari roditelj pravi oče

gȑlo s
1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
2. glas: imati meko grlo
3. vrat: nositi đerdan o -u
4. glava, rep: imati pet -a goveda
5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
7. grlo: usko grlo proizvodnje

grûdi grúdi ž mn., daj. grúdima, tož. grûdi
1. prsi: nositi u -ima neku misao; srce mu se čupa iz grudi; kokošje grudi; bolestan od grudi bolan na prsih; slab je na grudima; nadimlju mu se grudi napenjajo se mu prsi
2. notranjost: u -ima dubokih šuma; u -ima zemlje

gȕrav -a -o
1. grbav: -i i kljasti i hromi; ovako je to na ovom -om svijetu tako je to na tem puklastem svetu
2. hudoben, slab, naroben: kad bi pakost svijetu pravdu krojila, -a bi pravda nastala

gurèma ž (t. gurema, ar.)
1. upniki, sorazmerna porazdelitev stroškov med upnikom in dolžnikom
2. dediči, ki imajo zahtevke za umrlim
3. ogromna količina
4. platiti po -i plačati sorazmerno, kolikor na koga pride

h s neskl., dvanajsta črka latinične abecede in šestindvajseta cirilske ter štiriindvajseta glagolske azbuke; malo h, veliko H; latinični h ali H označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: alineja h; ton h na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur; h-mol; pion na h-liniji; H-bomba

hàjdūčkī -ā -ō hajduški: -a trava bot. navadni rman, Achillea millefolium; -a oputa bot. na vadni volčin, Daphne mezereum

hâljka ž kratek ženski brezrokavnik: -u na bataljku pobrati šila in kopita ter oditi po svetu, na potep, potepsti se