Franja

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

dȅvēt štev. devet; on ni pet ni devet, nego zapali iz pištolja on pa je precej, ne bodi len, ustrelil s pištolo; pet za devet dati nekome prevarati, ukaniti koga; pet na devet v naglici, na hitro; knjigu sam pet za devet pročitao, pa je vratio; kod njega nema pet na devet on ne pozna šale

dìvān -ána m (t. divan, ar.)
1. posvet, posvetovalni organ pri sultanu ali vezirju: ići caru na divan iti k cesarju, sultanu na posvet
2. sultanska vlada: jedna srpska delegacija da ide odmah u Carigrad da se neposredno s -om dogovori o sudbini Srbije
3. posvet, pogovor, zabavni klepet mladine, žena: divani su večernji sastanci muške i ženske omladine radi zabave, razgovora, šale, igranja i pjevanja
4. pesniška zbirka orientalske lirike

divàna ž dial. pogovor: udariti u drugu -u preiti na drug pogovor

dlȁka ž
1. dlaka: gladiti niz -u, uz -u božati po dlaki, proti dlaki; ne popustiti ni za -u za las ne popustiti; cijepiti, cepiti -u na četvero dlakocepiti, razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; tražiti -u u jajetu iskati dlako v jajcu; ići komu uz -u zoprvati komu; ne imati -e na jeziku pogumno povedati svoje mnenje; od -e do grede od najmanjšega do največjega; prekinuti -u pretrgati prijateljstvo; na -u, u -u pričati natanko pripovedovati; probila ga je kozja dlaka osivel je; na -u sličan na las podoben; život mu visi o dlaci življenje mu visi na nitki
2. kocina: poče mu rasti dlaka začela mu je rasti brada
3. puh: dlaka na licu
4. vitica, oponec
5. ribja koščica: dlakavice su razne ribe pune sitnih koštica zvanih dlake

dôboš m (madž. dobos) boben: udariti u doboš; doći na doboš priti na boben; doći će mu doboš pred kuću njegova hiša bo prišla na boben; zalupat će mu doboš pred kućom; doboš-torta torta s steklastim prelivom

dȍbrī -ā -ō gl. dobar: -a molitva na svatovščini molitev za nevestino srečo; -a prilika lepa priložnost; -a volja; -a vjera v dobri veri, bona fide

dòček m sprejem: prirediti kome srdačan doček; na -u kod gradskog načelnika na sprejemu pri mestnem županu

dóći dôdēm, vel. dóđi, aor. dóđoh dóđe, del. dòšao dòšla
1. priti: doći kući, na red, u nevolju, k sebi, do cilja, u pravi čas; došlo vrijeme žetve; došlo je do gusta prišlo je v zagato; doći do ušiju zvedeti; već nekoliko puta u prošlosti naš je opstanak došao u pitanje že nekajkrat v preteklosti je bil naš obstoj na kocki; doći komu na oči priti komu pred oči; doći do uvjerenja prepričati se; doći do istine dokopati se do resnice; doći do riječi priti do besede; doći u sukob s kim spopasti se s kom; došlo pa prošlo prišlo je in minilo
2. dorasti: kad dođe sin do konja i sablje, on će mene starca izbaviti
3. postati: lice joj je došlo ozbiljno
4. dođe joj da pjeva i plače
5. biti v sorodstvu: on mi dođe brat od strica on je moj bratranec po očetu
6. doći komu glave spraviti koga s poti, ubiti koga

dȍhvāt m, dòhvat m, mn. dòhvati, rod. dȍhvātā
1. doseg: na -u ruke; knjiga ti je tu, na -u ruke knjigo imaš tu, samo sezi po njej
2. raditi na dohvat ruke delati površno; uzimati na dohvat jemati, kar pride pod roko; na dohvat puške na streljaj

dȍmāh m doseg, domah: sve to je izvan -a njegove vlasti, uticaja; na očni domah na daljavi, do koder se vidi

donòsiti dònosīm
1. prinašati: donositi zidarima opeku, ciglu, malter; vjetar donosi iz šume miris
2. prinašati, roditi: drvo donosi plodine
3. preapisovati: to ti donosi zakon; to ti priroda donosi
4. dišati, smrdeti po: ovo jelo donosi duhanom
5. on podviknu što ga glas donosi zavpil je na vse grlo

doznávati dòznājēm spoznavati, razbirati, seznanjati se: za nesreće u kući ona je doznavala tek pri kraju katastrofa o nesrečah v hiši je bila seznanjena šele na koncu katastrof

drúštvo s
1. društvo: prosvjetno društvo sloboda; nogometno društvo Olimpija; Društvo srpske slovesnosti, Srpsko učeno društvo; Društvo naroda; dioničko, deoničko društvo; brodarsko, bankarsko društvo; društvo vatrogasaca; društvo s ograničenim jamstvom; konzumno društvo
2. družba: ljudsko društvo človeška družba; socijalističko društvo; teorije o -u
3. družina: streljačko društvo; pčelarsko društvo
4. družina, roj: društvo pčela
5. u -u se i kaluđer ženi družbi na ljubo se marsikaj zgodi

drvenàrija ž suha roba: on gradi vedrice, kace, gotovo svaku -u; ne razumijem se ja u toj -i ne razumem se na te reči; stanovnici se većinom bave -om prebivalci se pečajo z izdelovanjem suhe robe

dȑvljād ž drevje: dizati, osuti na koga drvljad i kamenje stresti na koga najhujše očitke

dúbiti dúbīm pokonci stati: usred grada dubi munara; u to doba djeca traže da dube; dubiti na glavi stati na glavi, postaviti se na glavo

dúžan -žna -o, dol. dûžni -ā -ō dolžan: što sam, to ću platiti; kažite mi koliko sam dužan odgovor sam ostao dužan; -o poštovanje; -a obaveza; tko je dužan, taj je tužan; dužan kese ne veže; dužan je kosom na glavi dolžan je, kolikor ima las na glavi; ni kriv ni dužan popolnoma nedolžen

dvêri dvéri ž mn. (csl.)
1. vrata: dveri u zgradu, u zamak; otvoriti, zatvoriti dveri
2. vrata: rajske dveri; carske dveri srednja vrata na ikonostasu

đavòljī -ā -ē, đȁvoljī -ā -ē hudičev, zlodejev: -a kuća; nagaziti na -u večeru priti k hudiču na večerjo; ići -im tragom iti po hudičevih stopinjah