-
lûčkī -ā -ō luški, pristaniški: lučki radnik, kapetan; lučki propisi, uređaji; -a bitva steber za privezovanje ladij v pristanišču; -o plovilo
-
lȕda ž, m neumnica -než: proglasiti koga za -u; mnogi ga drže za -u mnogi ga imajo za norca; dvorska luda dvorni norec
-
m s neskl., osemnajsta črka latinične abecede, petnajsta cirilske in glagolske azbuke; malo m, veliko M; v rimskem zapisovanju številk je M znak za tisoč (1000), m je kratica za metar, muški spol, minut, minuta: m s piko (m.) je kratica za mjesto, mesto in mjesec, mesec
-
mȁčkica ž
1. mačkica, mucka
2. ekspr. mucka: iz milošte zvali su je -om ljubkovalno so jo klicali za mucko
-
màgārčev -a -o oslov: -a sjenka, senka: parnica za -u sjenku pravda za oslovo senco
-
màkac (v izrazu) ni makac; nije mogao ni makac s mjesta za las se ni mogel premakniti; pokušao je on dignuti, ali ni makac poskušal je dvigniti, toda za las se ni premaknil; na ovo se meni jezik zaveže, pa ni makac
-
malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini
-
máličan -čna -o ekspr. malenkosten, ki tiče malenkostno vsoto: maličan sudski postupak; maličan sud sodišče za drobne zadeve
-
meràklījskī -ā -ō ljubiteljski, uživaški: -e navike; guska je meraklijski ispečena gos je pečena prav za uživača
-
mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami
-
mnòžīnskī -ā -ō množinski: množinski oblik; množinski nastavak končnica za množino
-
mòliti mȍlīm, mòli, mȍljāh -āše
I.
1. prositi: moliti koga za što, za namještenje, za oproštenje za odpuščanje
2. moliti: moliti boga, krunicu, molitvu
3. sila boga ne moli kdor ima moč, lahko dela, kar hoče; v stiski ljudje delajo, česar drugače ne bi delali
II. moliti se moliti: moliti se bogu; moliti se iz dna
-
moljàkati -ām, moljákati mòljākām ekspr. moledovati: moljakati koga; moljakati službu moledovati za službo
-
mòmaštvo s fantovstvo: dičiti se -om postavljati se kot fant; Milan uze Miloša k sebi u momaštvo ga je vzel za služabnika
-
n s neskl., devetnajsta črka latinične abecede, šestnajsta cirilske in glagolske azbuke, malo n, veliko N, mat. n znak za poljubno število, znak za nevtron, kratica za neutrum, N simbol za dušik, mednarodna kratica za Nord
-
na gòtovs prisl. pripravljeno: držati pušku na gotovs pripravljeno za strel
-
nàjahati -šēm
I.
1. jahajoč naleteti na, zadeti ob: najahali su na vuka
2. prekriti: sante najašu jedna na drugu
3. pognati: najahati konja
4. napasti, vztrajno zahtevati kaj od koga
5. najahati kome za vrat sesti komu za vrat
II. najahati se najahati se, najezditi se
-
nàjamiti -īm nakupiti: najamiti hrane za živinu nakupiti piče za perutnino
-
nakraj predl. z rod.
1. poleg, blizu, na robu: nakraj sela blizu vasi; sjedio je nakraj postelje; nakraj varošice držao je kafanu na koncu mesta je imel kavarno
2. čovjek nakraj srca preobčutljiv, zamerljiv človek, človek nagle jeze
3. to mi nije ni nakraj pameti to mi še na misel ne pride
4. nakraj kraja končno, nazadnje, konec koncev; nakraj svijeta, nakraj sveta daleč, za deveto goro
-
nȁlijevo (ijek.), nȁlēvo (ek.) na levo: voj. na lijevo nalevo obrat za 90 stopinj; nalijevo krug obrat za 180 stopinj