Franja

Zadetki iskanja

  • žìgavica ž
    1. natisk, žulj na podplatu
    2. zbadanje
    3. vnetje sklepov
  • žigòvina ž zastar. žigovina, pristojbina na žig
  • žîlj m
    1. poklina na ledu, steklu, zemlji
    2. brazgotina
    3. škržna odprtina
  • žȉto s, mn. žìta, rod. žítā
    1. žito: jaro, ozimo žito; strno žito
    2. kuhana pšenica, ki jo jedo na sedmini ali slavi
    3. proso
    4. raditi nešto ispod -a delati kaj zahrbtno, na skrivnem
  • žlȉčār m
    1. žličar: žličar pravi žlice, kašike
    2. mlin s kolesom na korce
  • žmȉgavica ž žmurka na očesu
  • žmírka ž žmurka na očesu
  • žmúrnjača ž žmurka na očesu, membrana nictitans
  • žvr̂k m
    1. kolesce na ostrogi
    2. gl. zvrčak
    3. kljun na opanku: opanak s -om
    4. zavit račji rep
  • àmrēl -éla m, amréla ž gl. ambrel, ambrela: prodavati -e delati se nevednega, sprenevedati se, ne priti z barvo na dan
  • ȁvāz m, mest. u avázu (t. avaz, perz.) glas: pa poviknu glasom i -om zaklical je na ves glas; kada puška puče Perišina, ode avaz na četiri strane
  • bȁba ž
    1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
    2. babica, stara mati: rođak po -i
    3. tašča
    4. šalj. žena, soproga
    5. dojilja: tebe je baba dojila
    6. ekspr. baba, ženska
    7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
    8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico
  • bȁbin -a -o babin, babičin; -a dušica bot. materina dušica; -a svila gl. babinjaci; -a žila bot. krvomočnica, Geranium; -o ljeto babje poletje, toplo vreme v pozni jeseni; -o uho bot. Peziza aurantia; -i dani = -i jarci = -i kozlići = -i pozajmenici = -i ukovi nestanovitno vreme ob koncu zime, v marcu in aprilu; -e sreće biti ne imeti sreče; za -o brašno šaljiv odgovor na vprašanje: Zašto -- Odgovor: za babino brašno
  • bàcati -ām
    I.
    1. metati, lučati: bacati kamenje, koplje; kad vo rogovima kopa zemlju, na glavu sam sebi zemlju baca; avioni su bacali bombe na nezaštićen grad; birači bacaju kuglice u različite kutije; bacati drvlje i kamenje silovito zmerjati; bacati čifteta ritati, trmoglaviti
    2. razmetavati: bacati pare na nekorisne stvari
    3. prerokovati iz kart: bacati karte
    4. valiti: bacati krivicu na koga valiti krivdo na koga
    5. metati: bacati sjenu, iskre, komu klipove pod noge
    6. tirati: to me baca u očaj, u brige
    7. streljati: bacati pušku; bacati iz pušaka
    II. bacati se
    1. metati se
    2. z vnemo se lotevati: bacati se u proučavanje problema
    3. drstiti se: riba se baca
    4. šepati: mašina se baca
    5. opletati: bacati se nogama
    6. spreminjati se, prelivati se: kadikad je vrelo modričasto, kadikad se baca na zeleno
  • báciti bâcīm, báci, bácih, bâcī
    I.
    1. vreči, zagnati, zalučati: baciti kamen preko potoka, na zemlju; baciti pogled na što; baciti sidro; baciti što u staro gvožđe; baciti bombu; bombarderi su bacili tepih na grad; baciti što na đubre; baciti vatru izzvati nezadovoljstvo; baciti glavu u torbu izpostaviti se nevarnosti; baciti kome klipove pod noge metati komu polena pod noge; baciti karte; baciti ključ zavreti, voda je bacila ključ; baciti kocku; bolesnik je bacio krv; baciti krivicu na koga zvaliti krivdo na koga; baciti koga na ulicu; baciti prašinu u oči; baciti u vazduh razstreliti; baciti rukavicu kome vreči komu rokavico, izzvati koga na dvoboj; baciti u koš, u staro gvožđe
    2. zapraviti: baciti pare na što, uzalud
    3. zabrusiti: baciti u lice, u oči
    4. položiti: baciti u postelju
    5. priliti: baciti ulje na vatru
    6. vznemiriti: baciti crva u glavu
    7. začarati: baciti čini, čari
    II. baciti se
    1. vreči se: baciti se pred koga, na koga, na zemlju
    2. napasti: baciti se na koga
    3. lotiti se: baciti se na posao, na knjigu
  • bȁdnjāčkī -ā -ō božični, svetega večera: leti nad svima badnjački anđeo; -e uspomene spomini na božične večere
  • bèjān -ána m (t. bejan, ar.) izjava, izpričevalo: otići bogu na bejan umreti, stopiti pred božjo sodbo; crn joj obraz bio na divanu, kao što će joj biti na -u kakor bo trpela ob smrtni uri; tko će ponijeti zelenog barjaka, nek se junak na bejan istakne naj pride na svetlo, naj se pokaže, da ga bomo videli
  • bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne
  • bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
    1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
    2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
    3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
    4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
    5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
    6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
    7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom
  • bìljārda ž
    1. biljardnica
    2. Bìljārda nekdaj biljardnica v Njegoševem dvoru na Cetinju