-
čésnica ž božična pogača z vmešanim zlatnikom ali srebrnikom
-
četvoròvōlnī -a -o z dvema paroma volov: -a kola
-
čȅvra ž, čȅvre -eta s, čȅvrić m, čèvrma ž (t. čevre) dial. z zlato ali srebrno nitjo vezena ruta, poročno darilo
-
čìftast -a -o z dvema belima lisama na čelu: čiftast konj
-
čínjati čînjām
I.
1. začenjati z metanjem činja, kamna, kopja, prim. činj
2. začenjati: kad činja da ore, a noge mu utonu u brazdu
II. činjati se dozdevati se: sunčev zrak mi se činja kao od leda
-
čȉpa ž dial.
1. ovca, koza z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi
-
čȉpav -a -o z majhnimi seski: -a koza; -a kao mačka
-
čìpulja ž dial.
1. krava z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi: ovu -u jedva pokosih
-
člȁnkoša ž dial. ženska z močno razvitimi členi
-
člóva ž lesen stebriček na meji dveh travnikov z označeno površino zemljišča
-
čȍka ž (it. ciocca) dial. viseč svečnik z veliko svečami
-
čòmbav -a -o resast, z resami
-
čȕbast -a -o, čȕbav -a -o dial. z debelimi ustnicami, šobast
-
čúčavac -avca m
1. nizki fižol, fižol počepin
2. počepno stranišče
3. negoden ptiček
4. skala, ki se na podlago naslanja z majhno ploskvijo
-
čȕkati -ām
I.
1. tolči, biti: čukati u glavu
2. zabijati z batom
3. trkati, pritrkavati: je li zvonilo za liturgiju? Čukalo je
II. čukati se trkati: čukati se čašama
-
čȕknuti -nēm
I.
1. udariti, usekati: čuknuti koga po glavi; u glavu
2. zabiti z batom
3. potrkati: čuknuti na vrata
4. ovaj je čovjek čuknut ta človek je usekan, neumen
II. čuknuti se trčiti: čuknuti se čašama
-
čúljiti čûljīm striči z ušesi: čuljiti uši
-
čúljko m, zval. čûljko konj, ki striže z ušesi
-
čunjòsječnica ž (ijek.), čunjòsečica ž (ek.) stožnica, sečnica stožca z ravnino
-
ćákānje s poganjanje volov z vzklikom "ća"