-
čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove
-
čàtma ž (t. čatma)
1. stena, zid iz protja, pleteri ali letev, ometan z blatom, ilovico
2. najvišje, iz lesa narejeno nadstropje: kula mu je od sedam bojeva, a osma je čatma od drveta
-
čàvlen -a -o okovan z žeblji: čavlen put gl. čavlenik
-
čȅporiti -īm dial. kopati z nogo: knezovi ćute i čepore nogama
-
čèrsati se -ām se (lat. cerussa) šminkati se z belilom, z rdečilom
-
čésnica ž božična pogača z vmešanim zlatnikom ali srebrnikom
-
četvoròvōlnī -a -o z dvema paroma volov: -a kola
-
čȅvra ž, čȅvre -eta s, čȅvrić m, čèvrma ž (t. čevre) dial. z zlato ali srebrno nitjo vezena ruta, poročno darilo
-
čìftast -a -o z dvema belima lisama na čelu: čiftast konj
-
čínjati čînjām
I.
1. začenjati z metanjem činja, kamna, kopja, prim. činj
2. začenjati: kad činja da ore, a noge mu utonu u brazdu
II. činjati se dozdevati se: sunčev zrak mi se činja kao od leda
-
čȉpa ž dial.
1. ovca, koza z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi
-
čȉpav -a -o z majhnimi seski: -a koza; -a kao mačka
-
čìpulja ž dial.
1. krava z majhnimi seski
2. nizka trava, ki se težko kosi: ovu -u jedva pokosih
-
člȁnkoša ž dial. ženska z močno razvitimi členi
-
člóva ž lesen stebriček na meji dveh travnikov z označeno površino zemljišča
-
čȍka ž (it. ciocca) dial. viseč svečnik z veliko svečami
-
čòmbav -a -o resast, z resami
-
čȕbast -a -o, čȕbav -a -o dial. z debelimi ustnicami, šobast
-
čúčavac -avca m
1. nizki fižol, fižol počepin
2. počepno stranišče
3. negoden ptiček
4. skala, ki se na podlago naslanja z majhno ploskvijo
-
čȕkati -ām
I.
1. tolči, biti: čukati u glavu
2. zabijati z batom
3. trkati, pritrkavati: je li zvonilo za liturgiju? Čukalo je
II. čukati se trkati: čukati se čašama