Franja

propòjati propòjēm zastar. zapeti: donesite, djeco, one gusle da propojem, odavno nisam; druge su karte propojale sedaj so drugi časi

protr̀čati -čīm
1. preteči: protrčati kroz selo, pored kuće
2. preteči, miniti: vrijeme brzo protrča čas je kmalu minil; mladosti dane protrčao je već dnevi njegove mladosti so minili

ràspasati -ašēm
I. razpasati: pas raspaši, biće ti polakše
II. raspasati se
1. razpasati se: ako sam se raspasala, i opasaću se
2. raspasalo se bure obroči so popadali s soda
3. postati razuzdan

razlúpati ràzlūpām razbiti: razlupala je kristalnu čašu; okna su razlupana šipe so pobite

rázrožan -žna -o divergenten, razhoden: mišljenja su im -a mnenja se jim (jima) križajo; oni su u tom -i v tem so različnih misli

samòtrećī -ā -ē eden in še dvoje, dva: uvedu popa -ega na konak pripeljali so popa in še dva na prenočevanje

sàžālnica ž sožalno pismo: poslali su -u povodom smrti oca; mnogima su potekle suze -e so pritekle solze sočutja, sožalja

shlàptati se shlȁpćēm se ekspr. pritisniti na koga, začeti pestiti koga: shlaptala se oko njega dva tri dužnika začeli so ga pestiti dolžniki

sȉlom prisl.
1. s silo, siloma: silom otvoriti vrata
2. prisiljeno: silom se smijati
3. silom prilika zaradi okoliščin, kakršne so (bile)

sôl sȍli ž gl. so

sprégnuti sprêgnēm
I. spreči, sodelovati
II. spregnuti se
1. spreči živino dveh kmetov za skupno opravljanje poljskih del
2. petokolonaši se spregli sa Švabama petokolonci so začeli sodelovati s Švabi

sùdjelovānje s (ijek.), sùdelovānje s (ek.) sodelovanje: izbori su prošli uz veliko sudjelovanje naroda volitve so se končale z veliko udeležbo ljudstva

sùsljedan -dna -o (ijek.) zaporeden, zapovrsten: -i ratovi vojne, ki so si sledile druga za drugo

svêt svéta svéto, dol. svêtī -ā -ō
1. svet, sveti: naša -a zemlja naša sveta zemlja; -a dužnost; -a večera zadnja večerja; -i rat sveta vojna; -o pismo; -o ulje blagoslovljeno olje, sveto poslednje olje; -a pričest sveto obhajilo; -a voda blagoslovljena voda; -i grob božji grob; -a trpeza obhajilna miza; -a zemlja sveta dežela; Sveta liga; njemu ništa nije -o; proglasiti koga -im razglasiti koga za svetega; Sveta tri kralja; Svi sveti, sveti Petar (svetnik); Sveti Petar (kraj)
2. sveti -oga svetnik, sveta -e svetnica: i sveti su griješili tudi svetniki so grešili

svétac svéca m
1. svetnik: životi svetaca; praviti se svecem delati se svetnika; tući koga da sve svece vidi na nebu zelo tepsti koga; ovaj čovjek nije baš svetac; prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšne so tisti dan molitve = vsakomur po zaslugi
2. praznik: ne svetkuje -a nikakvoga; ići u -a iti na žegnanje, na proščenje

šàrage šȁrāga ž mn., šàraglje šȁrāgljā in šàragāljā ž mn. (madž. saraglya, n. dial. Schragel) koš na vozu: ostao u -ama opeharili so ga

šȉnuti -nēm
I.
1. švrkniti: šinuti konja, koga prutom
2. ekspr. pičiti: šinila ga guja!
3. brizgniti: krv šinu iz rane
4. neprijateljski rafal je šinuo iznad moje glave sovražnikove krogle so zažvižgale nad mojo glavo
5. treščiti: žena omaške žinu jakim čovjekom o zelenu travu
6. šiniti, pogledači: katkad bi neopazice šinuo okom prema društvu
II. šinuti se vreči se: šinuti se na zemlju

štȍ čèga zaim.
1. kaj, kar: što si dužan?; čega nam je nestalo?; čemu služi ova knjiga?; na što misliš?: čime se to plaća; daj amo što si donio, doneo; čega se čovjek najviše boji, ono će mu na glavu doći; čemu zeman tome i vrijeme; a što me pitaš za mal moj, ja bih rekao; što ne znaš srpski, metni ruski; za što kupio, za to i prodao; čime se nov sud napuni, na ono uvijek zaudara; što bilo kar koli; što bolje kar najbolj; štočiji -a -e čigar koli; donesi nama ako nađeš štočiju knjigu; ako bi se o tome štogdje govorilo če bi o tem kjer koli govorili; reci štogod reci kaj; što god biste o tome čuli kar koli bi o tem slišali; što gore se situacija razvija, to bolje za nas: kolikor slabše se položaj razvija, toliko je bolje za nas; trči što igda možeš teci, kolikor moreš; bilo je na sajmu štokakvih stvari na semnju so se videle različne reči, ako bi se štoko, štotko javio če bi se še kdo oglasil; mogao bi doći još štokoji zakasnjeli gost lahko bi prišel še kakšen zapozneli gost; da idu štokuda naj gredo kamor koli; čulo se o tome štošta o te z se je marsikaj slišalo
2. ki: to je onaj što je juče došao; u nas nema čovjeka što ne zna za to; to je knjiga što sam je kupio
3. vez. ker: izvinite što dolazim prekasno
4. prisl. zakaj: što nisi došao?

tȁnak tànka tȁnko, dol. tànkī -ā -ō
1. tanek: -o platno; tanak glas
2. vitek: djevojka -a struka deklica vitka v pasu; -o rebro
3. nemočen: -o vino
4. nezanesljiv: u njega je -a vjera on ne drži oesede
5. gospodarsko šibek: on je za sada još veoma tanak
6. oni su u rodu po -oj liniji v sorodu so (sta) po materi

tàrčūg -úga m (t. taradžyk) dial. pastirska torba, narejena iz cele kozličkove ali jagnječje kože, s katere je posneta dlaka: masan tarčug, a jareta nema so znaki, da bi nekaj moralo biti, a tega ni