Franja

zatàknuti zàtaknēm
I.
1. zatakniti: zataknuti za pojas zatakniti za pas; zasvirati i za pojas zataknuti gl. zasvirati
2. dotakniti se: presiječe mu na grlu sindžir, a bijela mu ne zatače mesa
3. izzvati, pozvati na dvoboj
II. zataknuti se spopasti se: jučer sam se s njima zatakao

zboròvati zbòrujēm
I.
1. zborovati
2. dial. hoditi na zborovanja: lanjske je godine počela zborovati
II. zborovati se posvetovati se: o tome se mnogo zborovalo

zelènāš -áša m oderuh, ki je v nekdanji Srbiji posojal kmetom denar na še zelene posevke

zgȍn zgòna m, agr.
1. ozare, vrati na koncu njive
2. meja, griva, trata med dvema njivama

zgrȍmiti -īm podreti na tla: zgromiti drvo; zgromljeno drvo

zijániti zìjānīm (t.) biti na škodi, trpeti škodo: uzeću robu, makar i zijanio na njoj

zlòglasan -sna -o razvpit, na slabem glasu

zlògodnjāci -ākā m mn. dnevi slabega vremena, svetniki, na katerih praznik je slabo vreme (sv. Grgur, sv. Benedikt, v Dalmaciji)

znàmēnka ž
1. mat. številka: svaka znamenka ujedno je i broj
2. znamenje, prirojeno znamenje na koži: ona ima -u na desnoj nozi

zoonóze ž mn. (gr. zoon, nosos) med. zoonoze, živalske bolezni, ki se lahko prenesejo na ljudi

zúbiti zȗbīm
1. piliti zobe, zobce
2. zobčati, delati zobce na orodju
3. branati, vlačiti: zubiti njivu
4. zobiti se, dobivati zobe: dijete zubi

zûl m, mest. u zúlu, mn. zûlovi (t. zülüf, perz.)
1. koder na moški glavi, ki visi do ramena
2. zalizek, kotlet: zuluvi mu vise ispred uha

zȕlufi m, mn. (t. zülüf, perz.)
1. koder na moški glavi, ki visi do ramena
2. zalizek, kotlet: zulufi mu vise ispred uha

zùrlāš -áša m godec na zurlo

zvèkīr -íra m (t. zekir, perz.) železni obroč kot tolkalo na vratih, gl. tudi alka

zvjȅzdast -a -o (ijek.), zvȅzdast -a -o (ek.)
1. zvezdast
2. z belo liso na čelu: zvjezdast konj

zvr̀čāljka ž kolesce na ostrogi

žȁbica ž
1. žabica
2. vrsta ognjemetne rakete: prašte rakete i žabice
3. okras na pištoli, puški
4. zaponka pri opanku
5. spodnja stran konjskega kopita
6. mandelj, drgal
7. bot. veliki odolin
8. praviti -e metati kamenje, da odskakuje od vodne površine

žàlibože prisl. dial. žal, na žalost: to je istina, ali, žalibože, neprijatna istina

žîg m, mest. u žígu, mn. žígovi, žȉgovi
1. žig: općinski, opštinski žig; nositi na sebi žig sramote; udariti komu žig
2. znamka: fabrički, tvornički žig
3. brazda, pestiča
4. zbadanje: zbog žigova u ledima svu noć nije oka sklopio
5. kovinska ost na palici za vžiganje možnarjev
6. vodeni, suhi, zaštitni žig vodni, suhi, varstveni žig