Franja

tefèričiti -īm biti na izletu, na oddihu v naravi: on voli da teferiči

teftèrdār -ára m (t. defterdar) star.
1. financni minister v sultanski Turciji
2. knjigovodja, racunovodja

têg m, mest. u tégu, mn. tégovi
1. utež: teg na rimskom kantaru; teg od deset grama; ura sa tegovima
2. teg, poteg: primakli bi konji na putu, a volovi kad bi bili na tegu
3. teža: žito lakoga tega
4. letina, pridelek, žito, vino
5. tega, vrv za privezovanje ladij v luki
6. utež: ventilski, regulatorov teg

tele- (gr.) predpona v zloženkah s pomenom daleč, na daljavo

téma ž (gr. théma)
1. tema, predmet, naloga: tema razgovora; tema dana predmet dnevnih pogovorov
2. vojaško-administrativna pokrajina v Bizantinski državi: tema Dalmacija
3. gram. osnova besede, tema

tèmplo s (lat. templum) ikonostas v pravoslavni cerkvi

tȅpati -ām
1. čebljati, po otroško govoriti: dijete, dete tepa; majka tepa svome djetetu
2. ekspr. zezljati, govoriti z govorno napako, zamenjavati glasove v besedah, zena (mj. žena), lak (mj. rak)

tèpčija m zgod. dostojanstvenik na dvoru vladarja v Bosni, Srbiji in Hrvaški: tepčija kralja bosanskoga; tepčija Stefana Dečanskoga

terázije -ījā ž mn. (t. terazi, perz.)
1. tehtnica z dvema skodelicama
2. rezervoar, od koder se voda speljuje na razne strani
3. Terazije, trg v Beogradu

tȅrdāh m (t. tezgâh)
1. nizka delovna mizica v obrtniški delavnici: kraj niskoga -a sjedio je majstor
2. lončarsko kolo (vreteno)
3. okvir iz letev, v katerega upenjajo ustrojene kože

tèsāk -áka m, mn. tesáci tesákā star. težek širok nož v nožnici, nosili so ga vojaki pionirji, gl. tudi tijesak

tètima ž (t. tetimme, ar.)
1. stranski prostor v džamiji
2. dial. predmestje

tȉjekom (ijek.), têkom (ek.) predl. v teku, med: tijekom poslovne godine

tȉk prisl. v zvezi z do: moja je kuća tik do njegove

tìmār -ára m (t. tymar, perz.)
1. oskrba konja, živine na splošno: marva želi najprije -a
2. konjska oprava
3. zgod. v sultanski Turčiji fevdalna zemlja: otišao Meho u timare; došla ti je raja iz -a, donijela silovito blago

timarìot m zgod. fevdalec, ki mu je sultan podelil zemljo v užitek

tìpik m, mn. tìpici (gr. typikón)
1. obrednik v pravosl. cerkvi
2. pravilnik, statut v pravos. samostanu

tȉtla ž (lat. titula) titla, v starih grafijah znamenje nad besedo, kjer je črka (tudi več črk) izpuščena; a sada ni title više sedaj pa da mi besedice ne črhneš

tȉtra ž dial. kamenček, jabolko ali kak drug predmet, ki ga v igri mečeš kvišku, skupaj z enakim drugim predmetom in oba prestrezaš v roko

tȉtrati -ām
I.
1. tresti se, nihati, vibrirati: kad god titra neko tijelo, nastaje zvuk
2. ekspr. igrati: osmijeh, osmeh mu je titrao na tvrdom licu
3. plapolati: plamen titra
II. titrati se
1. dva kamenčka, dve jabolki ali kaka druga predmeta metati kvišku in ju izmenoma prestrezati v roke: djevojke se titraju jabukama
2. ekspr. poigravati se, šale uganjati s kom, norčevati se iz koga: ja je uvredio, titrao se s njom kao sa svakom iz sela
3. tresti se: njeno telo se titralo i brektalo u samom odelu