-
tròpār -ára m (gr. troparion) tropar, himna, pesem na čast svetniku na njegov god: prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšen je tropar, vsakomur po zaslugah
-
tropáriti tròpārīm ekspr. na dolgo in široko pripovedovati, pridigati: šta ču od njega koji tropari dok se gosti
-
trópati trôpām
I. sekati meso na velike kose
II. tropati se stopati s trdim, odločnim korakom
-
trȍškom prisl. na stroške: djelo je izašlo troškom plemenitog dobrotvora
-
trpèzārskī -ā -ō ki se nanaša na tiste, ki skrbijo za mizo
-
trûpnī -ā -ō na trupu: imao je brod trostruku -u oplatu
-
trȕskavica ž dial.
1. neravna cesta, na kateri voz trese
2. šota
-
tr̀vēlje s dial. vrsta ženskega nakita na glavi
-
tržáriti tr̀žārīm, tŕžiti -īm štacunariti, trgovati na drobno
-
tùcāljka ž miza, na kateri se kaj tolče
-
tȕckati -ām ekspr. na rahlo tolči
-
tûg m, mn. tȕgovi (t. tug, perz.) konjski rep na paševem kopju kot znamenje dostojanstva, najnižji paša je imel en konjski rep, srednji po dostojanstvu dva in najvišji tri repe: paša sa jednim -om (birtuglija), sa dva -a (ičituglija), paša sa tri -a (učtuglija)
-
tulàjica ž
1. cevka na gajdah
2. lijakova cev
3. cev v zidu, v stropu, skozi katero je speljana vru k zvonu
-
tȕmbe prisl. (t. tumba) na glavo, narobe: metnuti bačvu tumbe; ovaj prevodilac sve tumbe prevodi; u onoj zemlji sve se tumbe okrenulo
-
tumbèćija ž (t. tömbeki, perz. , it.) sorta tobaka v listih, ki se ovlažen kadi na nargili
-
tùra ž (t. tura, tugra)
1. sultanov monogram, pečat na listini: na zidu, kao jedina slika, carska tura, monogram carskog imena
2. stran kovanca z vladarjevo glavo: tura-jazija v žrebanju, metanju kovanca cifra mož
-
tvôjski prisl. po tvojem, na tvoj način: to si onako tvojski učinio
-
ubráditi ùbrādīm
I. privezati ruto na glavo: došle žene da je ubrade da ji prevežejo ruto
II. ubraditi se
1. privezati si ruto: ubradila se baba nekakvom šamijom
2. ubraditi se bez igala ekspr. opiti se, nasekati se ga: ubradio se bez igala, bez ubradača
-
ucijèniti ùcijenīm (ijek.), ucéniti ùcēnīm (ek.)
1. razpisati nagrado na glavo: vlast ucijeni nečiju glavu; njegovu su glavu ucijenili s dvije tisuće dukata
2. izsiliti od koga: ucijeniti koga; ona vucibatina je ucijenio onu ženu prijeteći joj da će je kompromitirati
-
ucjenjívati ucjènjujēm (ijek.), ucenjívati ucènjujēm (ek.)
1. razpisovati nagrade na glavo
2. izsiljevati