Franja

stârka ž
1. starka, stara žena
2. starka, ptičja samica v gnezdu
3. staro žganje, stara žganica
4. dial. zadnjica

stȁti stȁnēm
1. postaviti se: stati na svoje noge; stati u red stopiti v vrsto
2. stopiti: stati komu na nogu
3. obstati, ustaviti se: konji stadoše sredi puta; stalo mu je srce; mašina je stala
4. nehati: kiša je stala
5. stopiti v veljavo: zakon je stao na snagu
6. upreti se: stati na put zloupotrebama
7. iti, spraviti v: koliko ljudi može da stane u ovu dvoranu?; u džak može da stane 50 kg brašna
8. vstati: on ne može više da stane
9. poleči se: vjetar je stao
10. začeti: stadoše se svađati; ona je stala pjevati
11. stati: to ga je stalo grdnih muka; to bi ga moglo stati glave
12. biti do česa: mnogo mi je stalo do toga da ga uvjerim; nije mi stalo do nekoliko dinara
13. biti odvisno: to je sve stalo do tebe
14. stopiti pred: stati pred sud
15. začeti roditi: vinograd je stao na rod
16. priti do dna, do kraja: stati čemu na kraj

stavròfōr -óra m (gr. staurós, phoreús) v pravosl. cerkvi višji duhovnik, ki nosi okrog vratu verižico z zlatim križcem

stídak stítka m
1. bot. velecvetna vehrica
2. ostanek jedi v skupni skledi, ki ga iz sramu nihče noče pojesti

stóa ž (gr. stoa) stoa, stebrišče v Atenah, šola in nauk stoikov

strambȍto m (it. strambotto) lit. lirska oblika kitice, popularna v dalmatinski trubadurski poeziji

strànčica ž
1. ozka pot: momak ide -om, nakiti se grančicom; sunce se spuštalo za breg te obasjavalo okolne -e; cesta se opet penje uz neku -u
2. vrsta frule, v katero se piha ob strani

stŕmiti str̄mīm štrleti, kipeti v nebo: ti si hrast koji je preturio sve oluje i strmi k nebu

str̀pati -ām (se)
1. strpati, stlačiti, spraviti (se) v kaj: strpati sve bez reda u jednu sobu, sve u jedan lonac
2. vtakniti (se): strpati koga u zatvor; mi smo se strpali svi u jednu sobu

strȕga ž
1. lesa v plotu, vrzel, prehod v plotu: struga na toru ostavlja se što bliže vratima stana kako bi planinci bilo bliže za mužu
2. zagrajen prostor, kjer molzejo ovce
3. struga hudournika

strȕgarica ž zgod. ženska, ki je v stari zadružni skupnosti na vrsti, da pomolze ovce v "strugi", gl. struga 2.

strȕna ž
1. žima: konjska struna
2. kozja dlaka, kozina
3. struna: violina ima četiri -e; biti kao napeta struna; udariti u krive -e
4. med. bolečine, krči v trebuhu od prenapora pri hoji, nošenju bremena (v ljudski medicini): znala je liječiti i -u

strúniti strûnīm
I.
1. otresti: struniti jabuke, kruške; struniti rosu sa srca zjutraj na tešče malenkost založiti
2. pokvariti si: struniti želudac
II. struniti se
1. pasti, spustiti se dol: mašio se rukom guste brade, koja mu se strunila do zlatne đečerme
2. podreti se, zrušiti se: zatreperi duša moja i osetim da se u njoj nešto strunilo
3. dobiti bolečine, krče v trebuhu od prenapora pri hoji, nošenju bremena
4. dial. pobesneti, ponoreti

strȕžnjāk m golida za molžo ovac v "strugi", gl. struga 2.

sȕbaša m (t. subašy) zgod.
1. nadzornik ali upravitelj fevdalčevega posestva
2. v zač. 19. st. v beograjskem pašaluku predstavnik turške oblasti v vasi
3. poljski čuvaj

sùkija ž (t.) krpica, s katero je strelec zatesnil naboj v puški spredovki

suklùbāš -áša m tovariš v klubu

sùkućanin m, mn. sùkućāni sostanovalec v hiši

sùluć m (t. suluk, ar.)
1. pokret, gibanje
2. vstop v dgrviški red

sùmāran -rna -o (lat. summarium) sumaričen, posnet v glavnem: -a biografija pruža nam nekoliko karakterističnih podataka