Franja

cvjȅtast -a -o (ijek.), cvȅtast -a -o (ek.)
1. cvetast: cvjetast ukras
2. cvetoč, cveten, poln cvetja: -e lijehe, lehe, leje
3. z belo liso na čelu: cvjetast vo, konj

cvjètoša ž (ijek.), cvètoša ž (ek.) koza z belo liso na čelu

cvjètulja ž (ijek.), cvètulja ž (ek.) krava z belo liso na čelu

cvòktānje s
1. škripanje z zobmi
2. tleskanje

cvòktati cvȍkćēm, vel. cvòkći; cvȍkćūći
1. škripati z zobmi
2. tleskati: kos bježi u obližnje lijeske cvokćući srdito

čàkarast -a -o (t. čakyr)
1. z očmi različne barve: čovek sa dva -a oka
2. križemgled

čàkljār -ára m čolnar, ki ravna z drogom s kavljem

čákljati -ām vlačiti z drogom čolne k sebi, vleči čoln k sebi, vlačiti predmete iz vode: on ide ivicom zagata do ljudi koji čakljaju dugim čakljama šel je po robu jezu do ljudi, ki so z dolgimi drogovi vlačili nekaj iz vode

čaktàrāš -áša m oven vodnik z zvoncem

čalàmpure ž mn. dial. volnene nogavice z usnjenim podplatom

čàpār -ára m vrsta goloba z močnimi kremplji

čàprazi m mn., čàprage ž mn. (t. čapraz) okrasne vrvice z velikimi gumbi na moških oblačilih v ljudski noši

čàrapast -a -o nogavičast, z nogavicami: čarapast konj belonogi konj

čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji

čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija

čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove

čàtma ž (t. čatma)
1. stena, zid iz protja, pleteri ali letev, ometan z blatom, ilovico
2. najvišje, iz lesa narejeno nadstropje: kula mu je od sedam bojeva, a osma je čatma od drveta

čàvlen -a -o okovan z žeblji: čavlen put gl. čavlenik

čȅporiti -īm dial. kopati z nogo: knezovi ćute i čepore nogama

čèrsati se -ām se (lat. cerussa) šminkati se z belilom, z rdečilom