Franja

potkòvati pòtkujēm, pòtkūj, potkòvah pȍtkovā, pȍtkovao -āla, pȍtkovān -a podkovati: potkovati konja, cipele; dobro potkovan stručnjak u jeziku; on je potkovan u sve četiri ima vse, kar si moreš misliti; i vraga bi na ledu potkovao zelo je izveden i iznajdljiv; samo razmišlja kako bi svome susjedu potkovao opanke kako bi sosedu prizadel kaj hudega

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

prášiti prâšīm rahljati prst, prahati, prašiti: prašiti njivu, vinograd; ekspr. jesti, tući se, raditi da se sve praši da se vse kadi

prècvikovati -kujēm (n. zwicken) nizko pog. preščipniti: sada je sve precvikovano sedaj je vse minilo

pregr̀mjeti -ī, pregŕmjeti -ī (ijek.), pregr̀meti -ī, pregŕmeti -ī pregrmeti, nehati grmeti: opet će biti dobro kad ovo pregrmi spet bo vse dobro, ko bo ta nevihta mimo

pȑsluk m, pr̀sluk m
1. telovnik: ispod kaputa nosio je stalno i prsluk
2. steznik, modrc, prsnik: korzeta ni -a za stas ne beše nikada na njoj
3. to je što me zabrinjava, a za drugo mi puca prsluk vse drugo pa mi ni nič mar; ako bi došlo do kakve istrage, to je njemu uz prsluk, jer mu je savjest čista mu je vseeno

pȕšiti -īm (se) kaditi (se): pušiti cigaru, lulu, cigaretu; vulkan se puši; puši mu se glava ima veliko skrbi; neće mu se više odžak pušiti ubit bo; laže da se sve puši laže, da se vse kadi

ráditi rȃdīm, rádi, rȃđāh -āše, rȃđen -a
I.
1. delati: raditi rukom, glavom; raditi u fabrici, na čemu, kod koga, za koga; raditi po svojoj glavi, na svoju ruku; raditi po učinku
2. delati, delovati srce mu ne radi više
3. opravljati: raditi zanat
4. obdelovati: raditi zemlju
5. raditi kome o glavi streči komu po življenju; raditi ispod žita skrivaj, zahrbtno kaj delati; raditi iz petnih žila delati, prizadevati si na vse pretege; šta da mu radiš! kaj se more!; šta radiš kako živiš, kaj delaš
II. raditi se
1. delati se: kako se radi, tako se i prolazi
2. iti za kaj: tu se ne radi o tome tko će ovaj posao izvršiti, nego kako će ga izvršiti
3. dogajati se: šta se to radi po našoj zemlji kaj se dogaja po naši deželi; o koži mu se radi za kožo mu gre

raspŕštati se -štī se razpršiti se: mi se onda rasprštasmo kud koji mi smo se tedaj razpršili na vse strani

ražđípati se ràžđīpām se začeti skakati: samo srce drukčije se ražđipa kad Sovra svira vse drugače poskakuje srce, ko...

sȅbicē prisl.
1. nenehno: sebice sedam godina
2. brez razločka: kuga ubija sve sebice
3. izjeo sve sebice pojedel je vse do zadnjega koščka
4. u -u prisl. nepretrgoma, vedno isto, vedno enako: nositi odijelo u -u nositi vedno isto obleko; tamo se jede pšenični hljeb u -u tam vedno jedo pšenični kruh

sȉla ž
1. sila: prirodna, elementarna, centrifugalna, duhovna sila; atomske -e; natprirodne, paklene, nečastive -e; nuklearna sila; paralelogram sila; sedma sila sedma sila, sredstva javnega obveščanja; velike -e, super -e; sila boga ne moli v sili je vse dovoljeno; svaka sila za vremena nobena oblast ni večna; nije turska sila ni sile
2. moč: konjska sila; radna sila; to prelazi moje -e
3. prisl. veliko, mnogo: -u sam novca potrošio

skȕpiti -īm
I.
1. zbrati: skupiti novac, građu za knjigu, vojsku pod zastavu, u cjelinu
2. zviti: skupiti jedra
3. namrščiti: skupiti obrve
4. vkup potegniti: ova mi je kruška skupila usta
5. skupiti pamet zbrati se; skupiti sve niti znati o čem vse potrebno; skupiti kraj s krajem uskladiči svoje gmotno stanje; skupiti gaće dobro se pripraviti
II. skupiti se
1. zbrati se
2. uskočiti se: pri pranju se platno skupilo
3. skrčiti se: mišići se skupili
4. zviti se: skupiti se u klupko

smútiti smûtīm
I.
1. vznemiriti, razburiti
2. skaliti: smutiti vodu
3. zmešati, zmesti, pretresti: smutiti koga; smuti pa prospi: mi smo odmah kazali da je to smuti pa prospi precej smo rekli, da je to vse skupaj en nič
4. užalostiti: smutiti koga
II. smutiti se
1. zmesti se
2. zmegliti se: smutilo mi se pred očima

srȉjednī -ā -ō (ijek.), srêdnī -ā -ō (ek.) sredin: srijedni dani u godini vse srede v letu

stŕšiti -ī sršati: strši mu kosa na sve strane; po sobi je stršio nered v sobi je bilo vse v neredu

svȁkī -ā -ō vsak: svaki da pokupi svoje stvari, pa da idemo; ovaj podmukli tip spreman je na -u gadost; ljudi od -e ruke različni ljudje; -a ti čast vsa čast ti; -o dobro vse dobro ti želim; -o malo = o toliko vsake toliko, zdaj pa zdaj

svŕšiti svr̂šīm
1. končati: svršiti posao, školovanje, djelo, život
2. opraviti: svršiti posao; svršiti nuždu opraviti potrebo; svršiti sa životom končati si življenje; svršiti samoubistvo, samoubojstvo narediti samomor; među nama je sve svršeno med nama, med nami je vse končano; svršeni glagoli lingv. dovršni glagoli; svršeno prošlo vrijeme lingv. dovršno pretekli čas, aorist; svršeni đak, pravnik dijak, pravnik, ki je končal šole

šȕša ž
1. brezrogo živinče
2. ekspr. niče: kada se šuša dokopa vlasti, onda prvo svoga oca objesi; ne boji se svaka šuša boga nego batine
3. svaka šuša i maruša vse sorte ljudje, razni tipi: nedjelja je, oko nas se skupila svaka šuša i maruša

tèslīm -íma m (t. teslim, ar.) vrocitev, izrocitev: teslim učiniti dušo izpustiti; to izreče, teslim učinila; jeste došo Ćuprilić vezire, car mu muhur teslim učinio prispel je vezir Ćuprilić, sultan mu je izročil pecat; sve sam mu teslim učinio vse sem mu podaril; teslim-teskera potrdilo o prejemu