Franja

kòštati -ām, kóštati kôštām (srvn. kosten, lat. costare) pog. stati, veljati: to ništa ne košta; doktori su mnogo koštali; to će ga koštati glave, života to te bo glave, življenja stalo; koštati kao svetoga Petra kajgana veliko stati

krílo s
1. krilo, perut, perutnica: ptica udara -ima; orao leti pomoću krila; podrezati komu -a; spržiti komu -a; plivati na -ima ljubavi; biti čije desno krilo biti komu v veliko pomoč; čovjek slomljenih krila; pridići, podići kome -a opogumiti koga, pomagati komu; dati -a nogama, petama ekspr. pobegniti kar najhitreje; dobiti -a opogumiti se; porasla su mu -a postal je pogumnejši, aktivnejši, bolj samostojen; raširiti -a
2. krilo: krilo aviona, letilice; krilo prozora, vrata; krilo šatora; šatorsko krilo; desno i lijevo, levo plućno krilo
3. krilo, trakt: krilo kuće, zamka, palače
4. list: djetelina od četiri -a; Ćopić je, kako se kod nas govori, krajiška detelina od pet krila
5. naročje, krilo: uzeti dijete u krilo; mekano je krilo materino; služba mu je pala u krilo nepričakovano je dobil službo
6. krog, sredina: živjeti u -u porodice

kȕd, kùdā prisl.
1. kam: kud vodi ovaj put kam pelje ta cesta; kud ćemo, cestom ili stazom kam bomo nadaljevali potovanje, po cesti ali po poti
2. kamor: idi, kud te noge nose
3. kje: kud ste bili u šetnji, kjer: ostrvo bez ljudi, u predelu mora kud brodovi nikad nisu prošli
4. kud gȍd, kuda gȍd kamor koli; kudgod, kudagod kam, nekam: trebalo bi da idem kudgod; kuda mu drago kamor koli: neka ide kuda mu drago; kudikamo veliko: on je kudikamo veći on je veliko večji; pobjegli su kud koji razbežali so se na vse strani

kúriti kûrīm
1. dial. kuriti: kuriti sobu, peć
2. kaditi: kuriti duhan, duvan
3. ekspr. netiti, podpihovati: kuriti protiv koga
4. ekspr. piti: tu se živo kuri tu se veliko pije
5. ekspr. teči

kvàntāškī -ā -ō: -a pijaca trg, kjer se kupuje in prodaja na veliko

lîšenōst ž stanje brez česa: bosanska melodika nosi u sebi daleko više samoniklosti i -i uticaja orijentalnog je veliko bolj samonikla, izvirna in brez orientalskega vpliva

mêso s
1. meso: jagnjeće, goveđe, svinjsko, krmeće meso; jelo s -om; sušeno, suho meso; jabuka ima slatko meso; divlje meso; živo meso
2. odprta rana
3. topovsko meso topovska hrana
4. debelo meso zadnjica
5. kola -a kup mesa, veliko telo brez duha; ni riba ni meso oseba brez izrazitih lastnosti

mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami

mnògulja ž: ne daju rogulje nego -e prava korist je od veliko krav

nadobíjati -dòbījām, nadobívati -dòbīvām (se) nadobivati, dobiti: on bi se nadobijao medalja dobil je veliko medalj

nàmučiti -īm (se) namučiti (se): namučiti mukom koga hudo zmučiti koga; namučiti se muka veliko pretrpeti

nòvac nóvca m, mn. nȏvci nȍvācā denar: sitan novac drobiž; gubitak u -u izguba pri denarju, v denarju; imati -a kao pljeve imeti veliko denarja; ne biti pri -u; ni za koje -e neću prodati za noben denar ne prodam; gotov novac gotovina

održávānje s prirejanje: održavanje konferencije odlaže se za kasnije konferenca bo pozneje; održavanje govorâ stajalo je govornika mnogo truda govornik se je s pisanjem govorov veliko trudil: za vrijeme -a zbora v času ko je bilo zborovanje

omèditi òmedīm
I. omediti, osladiti z medom
II. omediti se
1. nije se omedio ni si veliko pomagal
2. žir se omedio žir se je pokvaril

omésiti òmēsīm narediti, pripraviti meso: naši neprijatelja dočakaše s ognjem iz pušaka, sreća junačka im dade, u prvi mah omesiše dobro te pobiše vojsci kalauze prvi trenutek so pripravili veliko mesa (je padlo veliko sovražnikov) in so pobili sovražniku vodnike

pîvo s pivo: bijelo, belo, crno pivo; plzensko, domaće pivo; čaša -a malo pivo; krigla -a veliko pivo; otvoreno pivo; pivo u bocama, u flašama

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

prìtisnuti -nēm
1. pritisniti: rukom pritisnuti ranu; pritisnuti pečat, koga o zid; pritisnula je omarina; glad je pritisla zemlju; neprijatelj je pritisnuo narod
2. snijeg je pritisnuo polje na polju je zapadlo veliko snega; pritisla ga nevolja prišel je v nesrečo

pȕšiti -īm (se) kaditi (se): pušiti cigaru, lulu, cigaretu; vulkan se puši; puši mu se glava ima veliko skrbi; neće mu se više odžak pušiti ubit bo; laže da se sve puši laže, da se vse kadi

sèdmica ž
1. sedmica (številka)
2. sedmica (karta): sjeći kralja -om, s številko sedem zaznamovan predmet, avtobus, trolejbus
3. teden: svake -e vsak teden; članovi kluba sastaju se jednom u -i; Velika, Strasna sedmica teden pred veliko nočjo, veliki teden