Franja

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

smétati smêtām
1. ovirati, biti v napoto: smetati komu pri radu, koga u poslu, komu pri poslu
2. motiti: da ti ne smeta ako pušim; svjetlost ne smeta; to ništa ne smeta to nič ne de
3. nadlegovati, ne dati miru: smetati goste = smetati gostima

smútiti smûtīm
I.
1. vznemiriti, razburiti
2. skaliti: smutiti vodu
3. zmešati, zmesti, pretresti: smutiti koga; smuti pa prospi: mi smo odmah kazali da je to smuti pa prospi precej smo rekli, da je to vse skupaj en nič
4. užalostiti: smutiti koga
II. smutiti se
1. zmesti se
2. zmegliti se: smutilo mi se pred očima

spȁdati -ām
1. padati, lesti dol: spadaju mi čarape
2. padati, nižati se: cijene živežnim namirnicama spadaju; vrućina spada
3. hujšati
4. spadati: to ne spada ovamo, u vašu struku; spadati u ludnicu, u tamnicu
5. pripadati: napravite red, kako to po propisima spada; na vas to ne spada to vam ne pripada
6. spodobiti se: on je večeras bio naš gost u kući i valjalo ga je dočekati kao što spada

stȅžēr m rod, pleme: (v izrazu) iskopao mu se stežer naj se zatre ta rod, to pleme; djevojkama se dade dijel od pokretnog imanja, a nepokretno ostaje stežeru

svírati svîrām
1. igrati: svirati u klavir, na klaviru, na violini, u harmoniku, u frulu; ciganski svirati igrati brez not, kot cigani; jedni sviraju, drugi igraju (tudi ekspr.)
2. piskati: lokomotiva, lađa, sirena svira
3. trobiti: svirati u rog, u trubu; svirati (na) ustajanje, (na) zbor, (na) uzbunu; svirati povečerje trobiti k počitku
4. žvižgati: kuršum, tane, kugla svira kroz vazduh, kroz zrak; vjetar svira
5. tanko svirati revno živeti, tanko piskati; to možeš ti komu drugome svirati to lahko komu drugemu pripoveduješ

svȉti svȉjēm, svîj, svȉh svî, svȉo svíla, svìjen -èna in svît
I.
1. zviti: sviti gvožde, vijenac, gnijezdo
2. zaviti, z zavijanjem zbrati, sklicati: pas je svio ovce; vuk je svio družinu
3. oviti, omotati: sviti kosu oko glave
II. sviti se
1. zviti se: kosa joj se svila u uvojke
2. ovo bilo, ovo se svilo bilo je to in ono

svójstvo s
1. lastnost, posebnost: to su njegova specijalna -a
2. zadolžitev, funkcija: to je on rekao u -u predsjednika to je dejal kot predsednik

šèjtānskī -ā -ō satanski: -a posla to je vražja zadeva

šȉja ž vrat, tilnik: slomiti -u; zavrnuti kome -u zaviti komu vrat; ukočenost -e; nije šija nego vrat to je eno in isto

štȅtan -tna -o škodljiv: to je -o po tebe, po zdravlje to je škodljivo zate, za zdravje

šȕč-mȕć prisl. sem ter tja: šuć-muć pak prolij poskušalo se je to in ono, iz vsega pa ni bilo nič: to što vi pričate, to je šuć-muć pa prolij

šȕt -a -o
1. brezrog, mulast: teško je -u s rogatim se bosti
2. gol, brez drevja
3. pohabljen: reži nevaljalcu magareće uši, viknu sluzi; i ovaj nije oklevao, u trenutku spopade debeljka i učini ga šutim do veka
4. sve mi to nekako -o izgleda to se mi nič prav ne zdi

tȅgnuti -nēm dial.
1. dotakniti se: nemoj da me tegneš; samo što bi ga noktom tegnuo, bronz bi zadrhtao če bi se ga le z nohtom dotaknil, bron bi zazvenel
2. dregniti: tko u pakao tegne, opakli se kdor v pekel dregne, se opeče; tegao bih da je tu još i zmija dregnil bi v to, tudi če bi tu bila kača; ne tegni kako u zenicu od oka

tȍgović m: nije on togović ni za to delo

trȃg m, mest. na trágu, mn. trȁgovi
1. sled: ima pouzdanih tragova o njegovoj prisutnosti; odgoj je ostavio neizbrisive tragove u mojoj duši; ući komu u trag priti komu na sled; biti komu na tragu biti komu na sledi; slijediti trag komu slediti koga; ni -a ni glasa o njemu; otići bez -a; zameo mu se svaki trag izgubila se je sleherna sled za njim
2. stopinja, sled (sledí): ići čijim -om; dječje noge ostavljaju tragove u snijegu; tragom srpskohrvatske narodne epike po stopinjah srpskohrvaške ljudske epike
3. potomstvo: dok je -a i koljena mojega
4. to je bez -a skupo to je zelo drago

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

trȉce trîcā ž mn.
1. otrobi: tko se sa -ama pomiješa, valja da ga svinje izjedu
2. ekspr. brezpomembne drobnarije: to su trice i kučine to ni nic vredno

tùtilo
1. m omahljivec, nestanovitnež: tutilo, žalosna ti majka, ti si nezavisan kao plaćenik
2. prisl. tu i tutilo kot da se ni nič zgodilo; otišao, pa tu i tutilo; eto tako držimo govore na zborovima, ispričamo se, izlarmamo, pa tu i tutilo; to je uradio, pa tu i tutilo to je naredil, pa nič!

u predl.
I. z rod.
1. pove, da nekdo nekaj ima, da je nekomu nekaj lastno: u djevojke duge trepavice
2. pri, med: u nas to nije običaj pri nas to ni navada; u nas se to ne radi med nami se to ne dela
3. pri: knjigu sam ostavio u njega
II. s tož.
1. v: idem u školu; uzeh pero u ruku
2. izraža način: ići u korak s kim; dati novac u zajam; u jednu nogu obuven; zvoniti u sva zvona
3. izraža čas: u staro doba se živjelo skromno
III. z mest. v: živjeti u gradu; držati nešto u pameti; u dobru se ne ponesi, a u zlu se ne ponizi; kad u jutru dan osvane; djevojka tanka u struku