Franja

dȕgo prisl. dolgo: nema dugo što su bili ovdje pred kratkim so bili tu

dvadesétak prisl. približno, nekako dvajset: to se zbivalo pre dvadesetak godina to se je dogajalo pred kakimi dvajsetimi leti, nekako pred dvajsetimi leti; cestom se može ići još dvadesetak kilometara

gládan -dna -o, dol. glâdnī -ā -ō
1. lačen: gladan kao vuk; sit gladnu ne vjeruje
2. lakoten, gladen: -a godina; mrtav gladan zelo lačen; -a nedelja teden pred velikonočnim postom, ko se uživa samo pita in se ne orje, ne tke in ne prede

gospòđīnskī -ā -ō gospenji: gospođinski post post pred velikim šmarnom

gròziti -īm
I. groziti: opasnost ti grozi; groziti kaznom
II. groziti se obhajati groza: ja se grozim od ovoga čovjeka, od ovih riječi, groza me obhaja pred tem človekom, od teh besed

išáret m (t. išaret, ar.) dial.
1. kretnja, gib: kazao mu -om
2. slutnja, znamenje: i kako ga ugledah, dođe mi neki išaret; veliki i strašni -i pokazaće se pred kijamet velika znamenja se bodo pokazala pred sodnim dnevom

ìzlog m izložba: zastajati pred izlozima ustavljati se pred izložbami; izlozi su puni robe

kànūn -úna m (ar. , gr. kanōn) gl. kanon 1. postava, zakon: nije kanun da car ustaje pred lalama ni prav, da bi sultan vstajal pred dostojanstveniki; ovako je kanun tako je prav, taka je postava, takšen je red

kîčma ž, kȉčma ž anat. hrbtenica: čovjek bez -e; slomiti kome -u; povijati, poviti -u pred kim upogibati, upogniti hrbet pred kom, gl. tudi kralježnica

kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa

krȉti krȉjēm, vel. krîj, krȉjāh -āše, krȉjūći, krìven -èna in krît -a
I.
1. pokrivati: tuda zemlja krije njegove kosti
2. skrivati: kriti nešto na dnu srca; kriti kao zmija noge
3. prikrivati: kriti zlikovce, ukradenu robu; neću vam kriti što se tu jučer dogodilo
4. kriti, zakrivati: drvo nas krije od sunca
II. kriti se
1. skrivati se: od koga se oni kriju pred kom se skrivajo; kriti se od čega iza koga, iza čega
2. kriti se, zakrivati se: zašto se kriješ od sunca

líce s
1. obraz: izraz -a; lijepo lice; ljepuškasto, lepuškasto, blijedo, bledo, umilno lice; reći komu istinu u lice; po -u se poznaje pijanac; praviti kiselo lice; gledati smrti u lice; tanjir sa dva -a dvoličnež; jesti hljeb svoj u znoju -a svoga
2. lice: niz -a se okliznula vrela, krupna suza
3. oseba: došlo je svega jedno lice; vojno, civilno, nepoznato, sumnjivo, službeno lice; glagolsko lice; kategorija -a postoji u ličnim i pridjevnim zamjenicama i u glagolima
4. lice: lice zemlje; na -u mjesta na mestu
5. lice, prava stran: lice i naličje; lice tkanine, novca
6. fasada: lice građevine
7. s -a od spredaj; -em na Božić tik pred božičem

lízati lȋžēm
I.
1. lizati: lizati med, ruke, prste; vatra liže; ona liže oltare, a psuje kao kučka
2. ekspr. mrlizgati, počasi jesti: tri sata već liže, a još mu je puna zdjela
3. spodjedati: rijeka liže bregove
4. lizati komu pete klečeplaziti pred kom
II. lizati se
1. lizati se, prilizovati se
2. ekspr. poljubovati se: s tom bitangom se ližeš
3. obrabljati se: točkovi se ližu

màgliti -īm
I. zamegljevati, delati meglo: prašina magli ispod kola; pred očima im magli pred očmi se jim dela megla
II. magliti se zamegljevati se: od toga im se magli svijest, svest

mrȅžiti -īm (ijek., ek.)
I. mrežiti, zastirati, prekrivati z mrežo: kiša je još uvijek mrežila vidike
II. mrežiti se
1. mrežiti se: srednjovjekovne šikanacije mrežile su se nad utamničenom Bosnom Bosna je vzdihovala v ječi srednjeveških šikanacij
2. njemu se mreži pred očima, ispred očiju tema se mu dela pred očmi

na predl.
I. s tož.
1. na: sjesti na konja; nagaziti na minu; popeti se na krov; pasti na dno; izaći na sunce; doći na vidjelo priti na svetlo; staviti komu lisice na ruke; stići na Cetinje; staviti, metnuti nešto na led; došao je red na tebe; na svako treće gazdinstvo dolazi po jedan stručnjak; zemlju ćemo podijeliti na manje parcele; koliko zarađuješ na mjesec; sat ide točno na minutu, tačno na minut; od petka na subotu; napredovanje od poručnika na kapetana; sprema se na kišu; raditi na mahove, na prekide; naviknuti se na rad; pristati na uvjete, na uslove; naići na opoziciju
2. v: biti komu na korist, na teret
3. proti, nad: ići na neprijatelja
4. s, z: na silu = na zor s silo
5. zoper, proti: žaliti se na što, na koga
6. stalne zveze: on je na oca vrgel se je po očetu; miriše na ružu diši po vrtnici; na nedjelju dana prije Nove godine teden dni pred novim letom: doći na jesen priti proti jeseni, na jesen; umrijeti na prečac na naglem umreti; prodaja na malo; na dva sata vožnje od našega grada dve uri vožnje
II. z mest.
1. na: knjiga je na stolu; bubuljica na tijelu, na telu; ležati na samrti ležati na smrtni postelji; pisati na stroju, na mašini
2. s, z: zemlju, slavu je na maču stekao z mečem pridobil
3. po: ići na štakama; koliko vas ima na broju
4. pri, ob: stajati na vratima; bitka na Marici; Biograd na moru; Frankfurt na Majni, na Odri; Skadar na Bojani
5. stalne zveze: prvak na sablji prvi v sabljanju; junak na jeziku dolgojezičnež; na muci se poznaju junaci v trpljenju se razodene, kdo je junak

nàčudo prisl. čudno: biti načudo od koga ne imeti miru pred kom; radi da mi ga izbaviš jer sam mu načudo od matere glej, da ga rešiš, ker drugače ne bom imel miru pred materjo

nâtēg m nateg: vući lađu na nateg vleči ladjo, čoln po reki navzgor tako, da na določeni razdalji pred ladjo vržejo sidro, privezano za vrv, katere drugi konec je na ladji in ga posadka vleče ter tako pomika ladjo proti sidru

nȅkī -ā -ō
1. neki, nekateri: neki idu tamo, ovamo
2. za -o vrijeme čez nekaj časa; tu neki dan pred kratkim; u -o doba dana pozno podnevi; to bez -e nije to ni brez vsega; kao -im čudom kot po nekakem čudežu; u -u ruku na neki način, nekako

opásnōst ž nevarnost: opasnost od čega nevarnost pred čim; izložiti se velikoj -i izpostaviti se veliki nevarnosti; biti u -i po život biti v smrtni nevarnosti