-
svr̀zislovo m dijak, ki je obesil šolo na klin
-
šâjka ž
1. rečna ladjica z vojaško posadko, nekoč na Donavi, za obrambo pred Turki
2. odprt čoln vojne mornarice
3. jadrnica v vzhodnih deželah za prevoz romarjev v Meko
-
šàjkāš -áša m vojak na šajki, šajkaš
-
šàrage šȁrāga ž mn., šàraglje šȁrāgljā in šàragāljā ž mn. (madž. saraglya, n. dial. Schragel) koš na vozu: ostao u -ama opeharili so ga
-
šćàvet m (ben. sciavet) na ozemlju hrv. glagoljaške cerkve lekcionar (zbirka nedeljskih evangelijev in listov) v ljudskem, čakavskem narečju
-
šehádet m (t. šehadet, ar.) dial.
1. pričevanje
2. spričevalo
3. junaška smrt na bojišču
-
šèhīt -íta m (t. šehit, ar.) dial.
1. junak, ki je padel na bojišču za muslimansko vero
2. nedolžno usmrčeni
3. mučenec, mučenik
-
šerèfa ž (t. šerefe, ar.) galerija na minaretu
-
šerìjāt -áta m (t. šeriat, ar.) šeriat, zbirka muslimanskih verskih, kazenskih in civilnih zakonov, ki temeljijo na koranu
-
šȉba ž
1. šiba: proći kroz -e; udarac -om; tresti se kao šiba na vodi
2. udarec s šibo: dobio je -e
3. drog pri vodnjaku na vago, na njem je obešena vedrica: kad je potegao -u, zaškripala je šiba
4. zool. viža, morski bič, Trygon pastinaca
-
šiljbóčiti šìljbōčīm nizko pog. stražiti, biti na straži
-
šìljte -eta s (t. šilte) volnena blazinica, na kateri se sedi
-
šȋp šipa m
1. pilot, kol, drog, nosilec: zgrade osnivane su na šipovima, koji su u zemlju pobijani
2. obroček, železo na katero se obesi žabica, obešanka
3. bat: šip na pumpi, parnoj mašini
-
šȉrimicē prisl. na široko, širom: svjetlost se širimice prostrla preko zida
-
šìrit m (t. šerit, ar.) barvni obšivek na kapi, na obleki, častniški uniformi, narodni noši
-
šȋrom, šírōm prisl. širom, na široko, na stežaj: raskolačiti širom oči, vrata; vrata su širom otvorena; širom se pročuti
-
šȉš m (t. šiš)
1. dial. železen raženj: na -u peći kobasice, komadiće mesa; iznad žeravice se vrte šišovi
2. pločevinast boben na kovinskem roču za praženje kave
3. votla palica, ki kot tul rabi za prenašanje manjših predmetov
4. trirobno koničasto bodalo
-
šȉška ž
1. pristrižen koder las, ki pada na čelo
2. dial. ostrižena glava: još misliš u svojoj praznoj šiški da si nešto pametno učinio
-
šȉške šȉšākā ž mn. pristriženi lasje, s pol glave na čelo počesani: počupala bih te tvoje obešenjačke šiške što su ti pale preko čela
-
šivèlija ž (t. šiveli, perz.) z obeski okrašen predmet, na primer sedlo, uzda: onda konju metne sedlo -u