Franja

razváliti ràzvālīm
I.
1. podreti: razvaliti grad
2. vlomiti: razvaliti vrata
3. široko, na stežaj odpreti: razvaliti usta
II. razvaliti se
1. podreti se
2. ekspr. zavaliti se, leči: razvaliti se po zemlji

razvòditi ràzvodīm
I.
1. razpeljevati, voditi na razne strani: razvoditi konje, svatove
2. razpeljevati: razvoditi grane
3. ločevati: sud razvodi ovaj nejednaki par
4. razperjati: razvoditi zupce na pili
II. razvoditi se
1. razpeljevati se: para se razvodi po cijevima
2. ločevati se: ona se razvodi

reaktívac -vca m pog. letalo, avion na reaktivni pogon

rèćāt -áta m (t. rekat, ar.) priklanjanje in padanje na tla pri molitvi, ki se imenuje namaz

redínče -eta s dial. pujsek, ki je na vrsti, da ga (npr. pastirji na hrastovi paši) zakoljejo in skupno pojedo

refèna ž (t. herfene, ar.)
1. skupnost, sloga, tovarištvo
2. skupni račun za potrošek v gostilni, enakomerno porazdeljen na udeležence

reminiscèncija ž (lat. reminisci) reminiscenca, spomin na koga, na kaj

résa ž
1. mačica: vrbova, maslinova resa
2. anat. jeziček: resa u grlu
3. resa, franža: resa kao ukras na haljinama
4. prašniški cvet, metlica: resa je metlica na vrhu batva u kukuruza; resa u pšenice, u lijeske
5. viseč kožni izrastek na podgrlju koze

rèskript m (lat. rescriptum) zgod. reskript, odpis, v fevdalni Hrvatski kraljevo priporočilo na predlog Sabora

rèvānje s
1. rjutje, rjovenje
2. riganje
3. vretje na dan

rèvati rèvēm, rèvi, rèvāh -āše, rȅvao rȅvāla, rȅvūći
1. rjuti, rjoveti: lav revući
2. rigati: pod tovarom magarac ne reve
3. vreti na dan: potok reve strašnom bukom

rèzīl neskl. prid. (t. rezil, ar.)
1. osramočen, blanziran, ponižan: danas vezir, sutra rezil
2. prostaški, podel
3. na slabem glasu
4. rezil učiniti osrarnotiti, blamirati

rída ž (t. rida, ar.)
1. ruta, robec: -om otirati suze
2. ženski nakit na glavi

rìngāš -áša m prodajalec cenenih prstanov na sejmu

rìpida ž (gr. rhipis)
1. drog s svetniško podobo na vrhu (pravosl.)
2. ekspr. velika roka, velika noga

risáriti rìsārīm delati na polju za plačilo v pridelkih

rȉžar m delavec na riži, na drči

ròčiti -īm
I. določiti, določevati čas sestanka, klicati, poklicati koga na sestanek ob roku: ročiti koga; sastali se dakle gdje su ročili
II. ročiti se dogovoriti se, dogovarjati se o sestanku a ročio se je sa ženom da se nađu u Kuršumliji

róga ž
1. rogata domača žival
2. oglavnica, kapuca
3. trikotna lesena priprava, ki se natakne živali na vrat, da se ne more splaziti skozi vrzeli v plotu
4. hudobna bajeslovna ženska: baba Roga

rójnjača ž drog s šopom sena na vrhu, kamor seda roj