Franja

lâle-mîle prisl. prijateljsko, familiarno, po domače: sve vi nešto lale-mile, bratimite se, branite jedni druge vi vse po domače med seboj, bratite se in zagovarjate eni druge

lánac -nca m, mn. lânci, rod. lȁnācā
1. veriga: zlatan lanac; metnuti psa na lanac; planinski lanac
2. vrsta: streljački lanac
3. oral: lanac zemlje; sve ću prodati lanac po lanac vse bom prodal, oral za oralom
4. mn. okovi: robijaša metnuti u lance

ljèpšati -ām (ijek.), lèpšati -ām (ek.) lepšati, delati lepše: ljepšati svoje lice pred kim; kako raste, sve to više ljepša z leti postaja vse lepša; vrijeme se ljepša

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli

nȁ strānu prisl. na stran, stran, ob strani: na stranu šalu brez šale, šalo na stran; na stranu sve ranije razmirice pustimo vse prejšnje zdrahe, spore ob strani

naùzēti se nàuzmēm se
1. navzeti se
2. nauzeti se zime, hladnoće za čitavu godinu unaprijed, unapred nazmrzoval sem se za vse leto naprej

nàzadak -tka m nazadovanje: napredak i nazadak; sve to ide u nazadak vse to nazaduje

nèvjerica ž (ijek.), nèverica ž (ek.)
1. neverjetnost: sav svijet s -om posmatra ves svet gleda pa ne verjame; sve mi izgledaše nevjerica vse se mi je zdelo neverjetno
2. dvom: ima ljudi u kojih je sve tajna i nevjerica

njên -a -o, njézin -a -o njen: njen: muž, njezin muž; razmišlja šta rade njeni kod kuće; sve mora biti na njenu vse mora biti po njenem

nòsiti nȍsīm, oni nòsē, nòsi, nȍšāh nȍšāše, nòsih nòsi, nòsio nòsila, nȍšen -a
I.
1. nositi: nositi teret, bolesnika, ranjenika, robu na trg; nositi na glavi, na ledima, na srcu; nositi novo odijelo, očevo ime; voda nosi čamac; konj nosi jahača; vjetar nosi prašinu; žena nosi devet mjeseci
2. prinašati, nositi: vjetar nosi kišu
3. prenašati, raznašati, prinašati: nositi vijesti, glasove
4. opravljati: nositi funkciju urednika
5. prinašati: koja vas sreća nosi na Mokrice
6. nesti: kokoš nosi jaja; tko je srećan, njemu i pijetlovi nose jaja
7. roditi: vinograd lijepo nosi
8. prinašati (dobiček): znanje uvijek korist nosi
9. nesti: puška daleko nosi
10. nositi glavu u torbi biti, živeti v veliki nevarnosti; vikati koliko ga grlo nosi vpiti na vse grlo; davo da te nosi naj te hudič vzame; nositi kožu na pazar nositi kožo na prodaj, podajati se v nevarnost; neka te mutna voda nosi naj bo po tvojem; to nosi on na duši to leži na njegovi duši
II. nositi se
1. nositi se: ona se lijepo nosi; teret se težko nosi
2. ekspr. ubadati se, ubijati se: nositi se dramskim režijama
3. širiti se: o tome se nose čudnovati glasovi
4. nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo, imeti v mislih, nameravati; nositi se nadom upati, gojiti upanje
5. nòsi se! izgubi se!

okrénuti òkrēnēm, okrénuh okrénu in òkretoh òkrete
I.
1. obrniti: okrenuti kome leda; okrenuti krmu prema vjetru; okrenuti razgovor u drugi pravac
2. napotiti: okrenuti koga na pravi put
3. zaobrniti: vjetar je okrenuo prema sjeveru, na sjever
4. pregovoriti: da okrene vezira da ga pusti
5. odpraviti se (na pot): on okrenu u planinu
6. ekspr. začeti: okrenuše redom vino piti
7. nastati: okrenuo snijeg, okrenula kiša, bolest
II. okrenuti se obrniti se: okrenuti se u postelji; okrenuti se na bolje; okrenuti se komu, na koga; svijet se tumbe okrenuo svet se je na glavo postavil; okrenulo se sve natraške vse se je obrnilo na najslabše

òkrpiti -īm
I. zakrpati: okrpiti košulju
II. okrpiti se
1. zakrpati se: nedeljom ostaje kod kuće da se okrpi da vse pozakrpa
2. ekspr. opomoči si, popraviti si svoj položaj: malo se okrpio dućančićem

òsve prisl., dial.: sve osve čisto vse, popolnoma: oni su sve osve okrenuli glavu od njega

pápak pápka m, mn. pápci pâpākā
1. parkelj: rožna navlaka koja pokriva krajeve prstiju u goveda, ovce, koze, svinje zove se papak; otegnuti -e stegniti parklje, umreti; pružiti svuda svoje -e povsod stegovati svoje parklje, v vse se vmešavati; saviti -e umakniti se; zlatni papak šalj. svinjsko meso
2. sled: ni traga ovde nema čoveku! Tek papak negde što je uriven divlje koze ili košute
3. ekspr. ostanek: kao da mi je koža od celoloida što sagoreva brzo, jednim dahom plamena, iza koga ne ostaje skoro ništa: mali crni papak pepela

pétnī -ā -ō anat. petni: -a kost petnica; upeti se iz -ih žila na vse kriplje si prizadevati

pjȅga ž (ijek.), pȅga ž (ek.)
1. lisa, pega: pjega na licu; konj s bijelom -om na čelu; javlja mi se bolest, tifus, već se vide pjege; i na suncu ima pjega tudi sonce ima pege, vse na svetu je nepopolno; sunčane -e = Sunčeve -e
2. madež: ispod grla skinuo sam joj -u krvi

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

pòkrov m
1. mrtvaški prt: tu kraj mene šije se za mene mrtvački pokrov
2. pokrov za krsto: grobar čekićem zakiva čavle na -u mrtvačkog sanduka
3. odeja, pokrivalo: biljni pokrov; šumski pokrov naših planina
4. streha: pokrov škole se nakrivio; pokrov kuće
5. od povoja do -a od zibelke do groba; ukrao bi i bogorodičin pokrov ukrade vse, do česar pride

pokurjáčiti -kùrjāčīm
I. narediti za volka, povolčiti: pokurjačiti koga
II. pokurjačiti se postati volk, povolčiti se: i vi biste se pokurjačili, a nekmoli ona slaba raja što se digla na nju i ala i vrana tudi vi bi postali volkovi ne samo tista slabotna raja, zoper katero se je vzdignilo vse, kar leze in kar gre

posèrīš -íša m: izbiti koga do -a pretepsti koga, da mu vse uide