Franja

mìlet m (t. millet, ar.) dial.
1. narod, narodna skupnost
2. človek slabega značaja: nije on milet, on je čovjek
3. vera, verska skupnost
4. milet-bašta park; e takav ti je naš milet taki so naši ljudje

míto s
1. podkupnina: masno mito; primati, tražiti mito
2. bratsko mito dial. odškodnina, ki so jo ubijalčevi sorodniki dali sorodnikom ubitega

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

nabréknuti nàbrēknēm
1. nabrekniti: kravi je vime nabreklo od mlijeka, žile su mu nabrekle od gnjeva
2. napeti se: lađi nabreknuše jedra
3. narasti: jesenskom kišom nabreknuše rijeke po jesenskem deževju so narasle reke

nȁbr̄zo prisl. na hitro, na hitrico, kmalu: to je učinjeno nabrzo; oni su se nabrzo rastali kmalu sta se ločila, so se ločili; on je osećao da će nabrzo umreti

náda ž nada, upanje, up: kljukati koga praznim -ama pitati koga s praznimi upi; imati -e u što imeti upanje na kaj; rasplinule se -e upi so splavali po vodi; izgubiti svaku -u; uljuljavati se -ama zazibavati se z upi; ostavite svaku -u vi koji ulazite

nàgariti -īm
I. črno namazati: ugljenom nagariti po čelu
II. nagariti se
1. črno se namazati: nagariti se po licu
2. nagario se nausnicom = nagarile mu se nausnice pognale so mu prve brčice

natòriti nàtorīm
1. narediti gnoj (v toru)
2. rib. vreči vabo ribam: jato galebova opazi mjesto natoreno malim ribicama kjer so se na vabo zbrale ribice

nàusnica ž
1. brčice: tek mu trgla nausnica pognale su mu prve brčice; počela momka gariti nausnica fantu so se začele črniti prve brčice
2. del obraza med gornjo ustnico in nosom

nàzveckati -ām nažvenketati: crkvenjakovu kesu vjernici su nazveckali obilato cerkovnikovo mošnjo, vrecko so verniki napolnili, z žvenketom metaje vanjo denar

nȅbrojān -a -o, nèbrojen -a -o
1. neštet: digle su se -e ruke
2. odnijeli, odneli su blago -o odnesli so bogastvo, ki mu ni števila

nȅtrāgom prisl. brez sledu: netragom nestati; do netraga ode njihova sanjarija k vragu so šle njihove sanje; po netragu otići brez sledu, k vragu oditi

nȕditi -īm
I.
1. nuditi, ponujati: nuditi kome novac, piće, jelo, pomoć
2. streči: nuditi bolesnika
3. nagovarjati, spodbujati: kmetovi se stanu predavati i narod nuditi da se predaje ljudski predstavniki so se začeli vdajati in nagovarjati množice, naj se vdajo
4. ekspr. snubiti: nuditi ruku
5. postreči: nuditi gosta rakijom = nuditi gostu rakiju
II. nuditi se
1. nuditi si, ponujati si: nuditi se rakijom i lubenicama
2. ponujati se: nuditi se kao radnik, kao pratilac, kao saveznik
3. nuditi se: nudi ti se rijetka prilika

obèšumiti -īm posekati gozd: obešumljene planine gore brez gozdov, gore, kjer so posekani, uničeni gozdovi

obíći òbīdēm, oni òbīdū, obídi, obídoh ȍbāde, obìšao obìšla
1. obiti, obhoditi: obići grad, kuću; tri puta obidoše crkvu trikrat so šli okrog cerkve
2. priti naokoli: skazaljka na časovniku obišla je cio krug
3. obiti, izogniti se: smrt ni tebe neće obići
4. obiti, priti za hrbet: obići neprijatelja u ratu
5. pregledati, obhoditi: obići granicu, počasnu četu
6. obiskati: obići prijatelja; obišlo me zlo
7. izpustiti, ne vzeti v poštev: ovo pitanje je obišao
8. pokusiti, poskusiti: uzmi dvije smokve, nikad ovakvih nisi obišao; obide vodu da vidi je li vruća

ȍbr̄t m, òbrt m
1. obrt: zlatarski obrt; kućni obrt domača obrt; sloboda -a
2. obrat, vrtljaj: točak ima stotinu -a na minutu, na minut
3. preobrat: poslije rata nastao je velik obrt u životu ljudi
4. obtok: obrt novca, kapitala
5. promet: godišnji obrt preduzeća, poduzeća
6. izraz, fraza: jezik pun obrta iz raznih oblasti ljudskog života
7. pogon: pustiti u obrt
8. stvari su uzele rdav obrt stvari so se začele slabo razvijati

odbròjati odbròjīm, odbròjiti òdbrojīm odšteti, prešteti: odbrojati dio od cjelokupne svote; dani su mu odbrojeni dnevi so mu šteti

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

okràčati -ām postati kratek: okračala mu ruka te ne može iskupiti; pod jesen su dani okračali na jesen gre in dnevi so postali kratki; ekspr. noge mu okračale od umora zaradi preutrujenih nog ne more naprej

okràćati -ām postati krajši: dani su nešto okraćali dnevi so postali krajši