Franja

pòvod m (rus.)
1. povod: ovo je povod a ne uzrok; dati -a za što
2. prilika, priložnost: dati kome povod za prevodenje
3. -om njegova govora ob njegovem govoru, ko je on govoril; u -u čega ob priložnosti česa

pregr̀mjeti -ī, pregŕmjeti -ī (ijek.), pregr̀meti -ī, pregŕmeti -ī pregrmeti, nehati grmeti: opet će biti dobro kad ovo pregrmi spet bo vse dobro, ko bo ta nevihta mimo

prizòrtiti prìzortīm
1. priti v škripce: prizortilo mu je
2. kad ga prizorti, a on manji od makova zrna ko ga prevzame strah, je manjši od makovega zrna

provŕljati pròvr̄ljām začeti se potikati: Tešan, provrljavši, sastavi nekoliko konja i namjesti se u nahiji srebrničkoj ko se je začel potikati

ražđípati se ràžđīpām se začeti skakati: samo srce drukčije se ražđipa kad Sovra svira vse drugače poskakuje srce, ko...

rȅda ž vrstni red, vrsta: čija je reda na vodicu poći katera med vami je na vrsti, da gre po vodo; mladić je stražio kad je dolazila njegova reda mladenič je stražil, ko je bil on na vrsti; naš si čovjek, selo si digao za nas, reda je da se pogodimo ... prav je, da se pogodimo; najmirniji da si, reda ti se braniti bodi še tako miren, braniti se moraš

ródīnci m mn.: rodinci i lastinci pozen pomladanski sneg, ko se že vračajo štorklje in lastovke

sijède ž mn. (ijek.), séde ž mn. (ek.) sedenje, posedek: dobre vam sijede! želim, da bi se dobro počutili, ko med nami sedite

spȍmēn -ena m
1. spomin: ovo činite za moj spomen; u tvoj spomen pijemo sada; u spomen Andrije Smoleja; sačuvat ćemo mu trajan spomen
2. spomenik: narod mu je podigao spomen
3. omemba: ovo djelo je vrijedno -a; pri -u zečevine na ručku svaki od nas reče kako je sam peče ko je pri kosilu bil omenjen zajec, je vsakdo od nas...
4. sled: od neprijatelja ni -a nema više u našim krajevima
5. grobni spomen nagrobni napis
6. spȍmēn-cr̂kva spominska cerkev; spòmen-knjȉga; spȍmen-plȍča; spòmēn-slȍvo komemoracija; spȍmen-dân spominski dan

srȅća ž sreča: porodična sreća, sreća u braku, u ljubavi, u igri, u kartama; ratna sreća; imati -u u čemu; raditi nešto na -u; na moju -u; ostati s kim u -i i nesreći; kolo -e se okreće; imati više -e nego pameti; sreća mu se smije; svaki je svoje -e kovač; kamo -e! ko bi vsaj!; on je -om još mlad na srečo je še mlad

stîž ž v izrazu: dobra stiž dobro srečo! se reče, ko koga dohitimo

svànuti svȁnēm zdaniti se: ostavi me, majko, da spavam, još nije svanulo; jednog jesenjeg jutra na našoj kapiji svanuo je crni barjak se je pokazala črna zastava; zdravo svanuo, zdravo svanula jutranji pozdrav, ko komu želimo srečo

tȑljnuti -nēm podrgniti: trljnuo je dinar po naobrijanom licu; tako čini seoski dućandžija kad pazar sefteiše ko zjutraj spravi prvi izkupiček

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

ùpuće s odhod: kad sam sinoć na -u bio ko sem se sinoči odpravljal na pot

ȕsna ž anat. ustnica: gornja, donja usna; riječ mu je zamrla na -ama; ispucane, debele, naprćene, blijede -e; ugristi se za -u; oteti se s usana zareči se, nehote izreči; visiti na nečijim -ama gledati komu, ko govori, na ustnice

uspísati ùspīšēm napisati, spisati, pisati: što vam ne uspisa baš ni slovceta ker vam ni napisal niti črkice; kad uspišete gospodinu ministru ko boste pisali gospodu ministru

ùstati ùstanēm, ùstani in ùstāj, ùstah ùsta in ùstadoh ùstade
1. vstati: rano ustati; ona je ustala iz kreveta poslije bolesti; ustati od stola, s lijevom nogom, na lijevu nogu; ustati na oružje prijeti za orožje
2. narasti: voda je ustala
3. vzdigniti se: ustati protiv neprijatelja; naši su narodi jednodušno ustali na okupatore; kad ustane kuka i motika ko se dvigne, kar leze in kar gre

vȃrmećkī -ā -ō, varmèđījskī -ā -ō, varmèđīnskī -ā -ō županijski: iz varmeđinskih dana iz časov, ko so bile še županije

vôljno prisl.
1. z voljo, zlepa: ako ne ide voljno, neka ide nasilu
2. z voljo, od srca, iz srca: niti je on više pričao onako voljno, niti smo ga mi pazljivo slušali
3. hote, namenoma, zavestno: pesimistički gledaju na život, pa ga se često i voljno oslobađaju
4. voj. prosto (komanda, ko vojaki lahko zapuste vrsto in se razkrope); na mestu voljno (komanda, ko vojaki sproščeno stoje v vrsti)