Franja

dírnuti dȉrnēm
1. dotakniti se: ja nisam to ni dirnuo
2. zadeti: dirnuti u oko, u živac
3. dregniti: dirnuti u osinjak
4. užaliti: dirnuti u čije poštenje, u čiju čast
5. podražiti, zbosti: dirnuti koga neumjesnom primjedbom
6. bio je dirnut užasnim prizorom strašen prizor ga je ganil

dnȍ s, redko mn. -dna
1. dno: dno mora, suda; morsko dno; dno posude, kotla, zdenca, bunara; to je bačvi izbilo dno; uvrijediti, uvrediti koga do -a duše; zagledati čaši dno srkati ga
2. skrajnost: biti na -u sobe, sela, polja
3. u laži je plitko dno laž ima kratke noge

dodírnuti dòdīrnēm
I.
1. dotakniti (se): postelja nije dodirnuta; dodirne mu ruku; govornik je dodirnuo i ovo pitanje
2. potipati, otipati: - prstom zid
II. dodirnuti se dotakniti se: dodirnuti se šešira; propao u crnu zemlju tko mi se dodirnu bake naj ga pogoltne črna zemlja, kdor bi se dotaknil moje babice

dodno predl. z rod. do dna, do: okom ga omjere svrh glave dodno pete s pogledom ga je prerneril od vrha glave do pet, od pet do glave; prelijetao je s četom svojom savrh Bosne do dno Hercegovine od Bosne do skrajnih meja, do zadnjega kotička Hercegovine

dòsjetiti se -īm se (ijek.), dòsetiti se -im se (ek.)
1. domisliti se: dosjetiti se čega; ne mogu se dosjetiti tko, ko bi to bio
2. spomniti se: sad ste se dosjetili nekakvoga gospodstva
3. dosjetio se jadu, pogibelji zazdelo se mu je, da ga bo zadela nesreča, poguba

dȍstīg m
1. dohitevanje: on pojuri u dostig za trkačem spustil se je v dir za tekačem, da bi ga dohitel
2. izbiti koga na dostig pretepsti koga, kamor pade

duhòvati dùhujēm biti duhovni oče, spovedovati: ne bi li mu grijeh duhovao ali ga ne bi odvezal od greha

đákov -a -o dijakov: -e dužnosti u školi; Đakova buna upor zatiranih kmetov 1824/25 v rudniških in nekaterih drugih nahijah, ki ga je vodil Miloje Popović Đak

đakòvānje s dijakovanje: đakovanje carevanje čez dijaško življenje ga ni

gláva ž, tož. glȃvu, mn. glâve
1. glava: boli me glava za -u veći; izbiti komu što iz -e; lupati -om o zid
2. glava, oseba: potrošnja po -i raste
3. glava, rep: sto glava goveda
4. glava, življenje: raditi komu o -i streči komu po življenju; to mu je došlo -e to ga je stalo življenje; metnuti -u u torbu nesti glavo na prodaj; zavrtjeti, zavrteti komu -u zmešati komu pamet
5. glava: glava kupusa zelnata glava
6. glava, glavar: tko, ko je glava porodice
7. glavica: glava zavrtnja, čiode, eksera, čavla, cilindra; kabelska glava; glava stapa
8. čelo: glava kolone
9. poglavje: prva glava romana
10. kapitél, glava: glava na stubu
11. glava šećera čok sladkorja
12. mačja glava zool. velika uharica
13. mrtvačka glava zool. smrtoglavec, Acherontia atropos

gósa m, zval. gôso, góso m, zval. gôso tudi ljubk. gospodar: on je gosa u kući; tane mu gosino! da bi ga koklja brcnila!

grȍb gròba m, mn. gròbovi grob: neopojan grob neposvečen, neblagoslovljen grob; otpratiti koga do -a; polaganje u grob; prevrtati, okretati se u -u, biti s jednom nogom u -u; šutljiv kao grob; bolje grob nego rob; vjernost, vernost do -a; ustati, dići se iz -a; nepobusani grob grob, ki ga še ni obrasla trava; nećeš to sa sobom u grob ponijeti; ovkraj -a tostran groba; onkraj, iza -a, s one strane -a; prevrnuti se u -u obrniti se v grobu; sveti grob; svetli grobovi grobovi pomembnih ljudi

gúja ž
1. kača: egipatska guja; crnovrata guja; ljutica guja strupenjača
2. ekspr. hudobnež, hudobnica, zahrbtnež, zahrbtnica, kača: hraniti -u na prsima, u njedrima, u nedrima; ujede ga guja pičila ga je kača; sikće kao guja

isprášiti ìsprāšīm
1. izprašiti: isprašiti odijelo, ćilim
2. isprašiti komu leđa, tur ustrojiti komu hrbet, pretepsti ga, izprašiti komu hlače
3. vreči ven, napoditi: isprašiti koga sa sastanka, iz kuće
4. zdrobiti: isprašen kreč

ìšibati -ām izšibati: išibati koga; bura ga je išibala burja ga je prepihala

ȉzašto prisl.: Ilija ne upita za brata, ni za drugu snahu, niti izašto Ilija ni vprašal za brata in ne za drugo snaho, sploh za nič; taj dečak hoće u glumce, dođoh da ga vidim, pa ako je izašto da mi ga date če je sploh za kaj, mi ga dajte

izbòljeti -līm (ijek.), izbòleti -līm (ek.)
1. prebiti svoj čas v bolniški postelji: pošto je nesretni Mijat nešto izbolio i životom objačao, pošalju ga kotarski sudnici u Mletke ker je nesrečni M. prebil določen čas v bolniški postelji in se telesno okrepil, so ga okrajni sodniki poslali v Benetke
2. gl. izbolovati

ìzjesti ìzjedēm (ijek., ek. tudi izesti)
I.
1. pojesti: dok čovjek s čovjekom tovar soli ne izjede, ne može ga poznati; ribe su ga u moru izjele; dosta sam ja u vas soli i hljeba izio (i hleba izjeo); u slast izjedoh ovaj komad pogače
2. odjesti, utrgati: izjede mi od zarade
3. izčrpati: ranije su mislili da kukuruz izjede zemlju gore od drugoga žita
4. razjesti: rda s vremenom i gvožde izjede
5. opikati: izjedoše nas komarci, buhe
6. izjesti batine biti tepen; izjesti vatru biti hudo ozmerjan; kuga ga izjela, da bog da daj bog, da bi ga kuga pobrala; izjeo vuk magare volk je raztrgal osla = zgodilo se je nekaj hudega, toda za to se nikdo ne zmeni, nikomur ni mar
II. izjesti se
1. pojesti se, požreti se: najbolje bi bilo sve pauke stjerati u veliku prostoriju, neka se medusobno izjedu
2. obrabiti se: šta vi radite kada se poluga na koturu izjede
3. ekspr. sunce se izjelo sonce je mrknilo

iznèvjeriti -īm (ijek.), iznèveriti -īm (ek.) izneveriti: iznevjeriti koga; iznevjerila ga sreća zapustila ga je sreča; iznevjeriti se samom sebi; svi su mu se redom iznevjerili

ìzručkē prisl. metaje, lučaje: udario ga batinom izručke udaril ga je, tako da je vrgel vanj gorjačo