Franja

prìmariti -īm dial.
I.
1. pogreti, pristaviti k ognju, da se pogreje: primariti vosak
2. ogreti, pogreti: svud se čuje jeka i grmljava, a nas jedne samo sunce grije, i dosta je dobro primarilo
II. primariti se pogreti se: primariti se uz oganj; primariti se sjedeći prema suncu

primètača ž dial.
1. telovnik, ki ga ženske nosijo čez srajco ali pozimi pod obleko
2. podložek na ramenu, da jermen puške ne odrgne blaga obleke

pripétiti prìpētīm
I. narediti, da se kaj dogodi: može to davo pripetiti
II. pripetiti se pripetiti se

pr̀stāš -áša m
1. vojak, ki sam sebe rani v prst, da bi veljal za nespobnega
2. mn. zool. prstaši, Daubentonidae

prstèndžija m gost na zaroki, ki da dekletu zaročni prstan in se dogovarja o poroki

razúmiti ràzūmīm poučiti koga o čem, da razume; razumiti koga čemu; ti joj svate kaži po imenu i lijepo je o tome razumi

redínče -eta s dial. pujsek, ki je na vrsti, da ga (npr. pastirji na hrastovi paši) zakoljejo in skupno pojedo

róga ž
1. rogata domača žival
2. oglavnica, kapuca
3. trikotna lesena priprava, ki se natakne živali na vrat, da se ne more splaziti skozi vrzeli v plotu
4. hudobna bajeslovna ženska: baba Roga

sadèrati sàderēm odreti, strgati baš je gad taj dječak, remenje s njega da saderem

sàksija ž (t. saksy)
1. cvetlični lonček
2. kovinska pokrovka, s katero pokrijejo kolač, da se v žerjavici hitreje speče

sèdžda ž (t. sedžde, ar.) globok priklon pri molitvi, tako da se vernik s čelom in nosom dotika tal

sìkter-kàva ž, sìkter-kàfa ž, siktèruša ž druga kava kot opozorilo gostu, da je obiska konec

stomàklija ž žganje, ki da krepi želodec

strȕgarica ž zgod. ženska, ki je v stari zadružni skupnosti na vrsti, da pomolze ovce v "strugi", gl. struga 2.

stŕviti str̂vim
I.
1. delati, da kdo postane mrhovina
2. onesnaževati, onečejati: ovaj pas ne strvi u sobi
II. strviti se izginiti brez sledu: svastike odgovore da ne znaju kuda se strvila zaručnica

svjètlati -ām (ijek.), svètlati -ām (ek.)
1. gladiti, čistiti, da se sveti: svjetlati oružje
2. polirati, leščiti; svjetlati obraz biti v čast: žena je spremila i u sobama i u kuhinji sve što svetla obraz čestitoj domaćici

šàrpelj m (fr. écharpe)
1. naramka, ki varuje, da puškin jermen ne zdrsne z rame
2. usnjena torba, ki se nosi obešena čez ramo

šat prisl. dial. morda, lahko da: šat i meni jednom svane; idem među ljude, šat bude bolje

šòriti -īm zidati v dveh vrstah, tako da so med vrstama ravne ulice: šoriti sela po Vojvodini

špȉnati -ām, špȉnovati -ujēm (n. spinnen) nizko pog. pražiti sladkor, da dobi rjavo barvo