Franja

mòtičārskī -ā -ō: -a zemljoradnja obdelava zemlje z motiko

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

náda ž nada, upanje, up: kljukati koga praznim -ama pitati koga s praznimi upi; imati -e u što imeti upanje na kaj; rasplinule se -e upi so splavali po vodi; izgubiti svaku -u; uljuljavati se -ama zazibavati se z upi; ostavite svaku -u vi koji ulazite

nàmazati -žēm
I. namazati: namazati kruh, cipele, nekoliko pjesmica
II. namazati se
1. namazati se
2. nalepotičiti se: namazati se rumenilom
3. ekspr. namazan sa sedam masti biti namazan z vsemi žavbami

nàprsicē prisl. izprsujoč se: mlada snaha iskrsne naprsice pride mlada žena in izziva z bujnimi prsmi

nàramica ž naramnik, epoleta; on zamahnu šakom iza svih naramica zamahnil je z vso močjo

naùznačicē, nauznàčkē, nȁuznāk, nȁuznāko prisl. vznak: nauznačice pasti; njemu zdravlje nauznačke z njegovim zdravjem je slabo

nazívati nàzīvām
I.
1. imenovati: nazivati koga izdajnikom, izdajicom
2. nazivati komu boga pozdravljati koga z "bog pomagaj!"
3. želeti: nazivati kome dobro jutro
II. nazivati se imenovati se

nàzveckati -ām nažvenketati: crkvenjakovu kesu vjernici su nazveckali obilato cerkovnikovo mošnjo, vrecko so verniki napolnili, z žvenketom metaje vanjo denar

nàžiliti se nàžilī se dobiti močne žile: nažiljena ruka, nažiljen vrat roka, vrat z močnimi žilami

nèrad -a -o nerad: on je nerad sretati ljude nerad se srečuje z ljudmi

nèvremen -a -o (ijek., ek.)
1. ki je ob nepravem času: -i dolazak gostiju
2. -a noć noč z neurjem

nȉšta nȉčega zaim. nič: sve to je ništa; ne boji se ničega; ničemu se ne čudim; sad ne vidim ništa; ni pri čemu pri ničemer; ni od česa od ničesar; ni za šta za nič; ni sa čim z ničimer; ni za čim z ničimer; samostalno: svi ga drže za ništa vsi ga imajo za niče; nije mu on ništa nista si v rodu; on je nitko i ništa; bolje išta nego ništa bolje nekaj kakor nič: ništa od njega nema z njim ne bo nič, umrl bo; ništa pod bogom nema ničesar nima; ne čini ništa nič za to

njȅžan -žna -o (ijek.), nȅžan -žna -o (ek.) nežen: -a djevojka, ruka; udariti u -e žice začeti z nežnimi besedami, na nežen način; nježni spol, nežni pol nežni spol

nôs nȍsa m, mest. na nòsu, mn. nȍsovi in nȍsevi nos: kukast, orlovski, prćast, zatubast nos; govoriti kroz nos; krvarenje iz -a; voditi koga za nos; to mu leži pred -om; svugdje zaturati svoj nos povsod imeti svoj nos; otići otomboljena -a oditi z dolgim nosom

nòsiti nȍsīm, oni nòsē, nòsi, nȍšāh nȍšāše, nòsih nòsi, nòsio nòsila, nȍšen -a
I.
1. nositi: nositi teret, bolesnika, ranjenika, robu na trg; nositi na glavi, na ledima, na srcu; nositi novo odijelo, očevo ime; voda nosi čamac; konj nosi jahača; vjetar nosi prašinu; žena nosi devet mjeseci
2. prinašati, nositi: vjetar nosi kišu
3. prenašati, raznašati, prinašati: nositi vijesti, glasove
4. opravljati: nositi funkciju urednika
5. prinašati: koja vas sreća nosi na Mokrice
6. nesti: kokoš nosi jaja; tko je srećan, njemu i pijetlovi nose jaja
7. roditi: vinograd lijepo nosi
8. prinašati (dobiček): znanje uvijek korist nosi
9. nesti: puška daleko nosi
10. nositi glavu u torbi biti, živeti v veliki nevarnosti; vikati koliko ga grlo nosi vpiti na vse grlo; davo da te nosi naj te hudič vzame; nositi kožu na pazar nositi kožo na prodaj, podajati se v nevarnost; neka te mutna voda nosi naj bo po tvojem; to nosi on na duši to leži na njegovi duši
II. nositi se
1. nositi se: ona se lijepo nosi; teret se težko nosi
2. ekspr. ubadati se, ubijati se: nositi se dramskim režijama
3. širiti se: o tome se nose čudnovati glasovi
4. nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo, imeti v mislih, nameravati; nositi se nadom upati, gojiti upanje
5. nòsi se! izgubi se!

obnážiti òbnāžīm
1. razgaliti: obnažena ruka
2. izvleči: obnažiti sablju; s obnaženim nožem upasti u sobu z golim nožem planiti v sobo

okáditi òkādīm okaditi: okaditi tamjanom; vode sveštenika na groblje da okadi mrtve; gubom -pčele z gobo okaditi čebele

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

òkrznuti -nēm (se) oplaziti (se), oprasniti (se): metak ga je samo okrznuo; okrznuti pogledom, okom oplaziti s pogledom, z očmi; sve što mi je govorio o higijeni, o alkoholu, sve se to samo okrznulo o njih