Franja

kȕća ž
1. hiša: -e nam služe za stanovanje; seoska, gradska kuća; kamena kuća kamnitna hiša; kuća brvnara brunarica; kuća pletara pletenjača, iz protja spletena hiša; kuća na sprat, na kat; jednospratna, jednokatna kuća; najamna kuća najemna hiša; božja, gospodnja kuća božja hiša; rodna kuća = kuća rodenja rojstna hiša; trgovačka kuća trgovsko podjetje, trgovska hiša; javna kuća; stambena kuća stanovanjska hiša; porodična kuća družinska hiša; alpska kuća; panonska kuća; balkanska kuća; mediteranska kuća; Bijela, Bela kuća
2. gospodinjstvo: mnogo mu treba za -u
3. dom: vladarska, kraljevska kuća
4. žarg. bajta: stara kuća študent višjega letnika, študent z visokim številom semestrov
5. jama v igri svinjka
6. biti kod -e biti doma, ekspr. biti v čem doma, spoznati se v kaki stroki; ići -i iti domov; dići čitavu -u na glavu obrniti vso hišo na glavo, vznemiriti vso hišo, vso okolico; tjerati koga do božje -e preganjati koga do skrajnosti; ne gori ti kuća nad glavom ni treba hiteti; nema -e ni kućišta nima nikjer ničesar svojega; gledati svoju -u brigati se za svoje zadeve; ugasiti, rasturiti kome -u zatreti koga z njegovim rodom vred

kȕrjāk m, zval. kȕrjāče, mn. kȕrjāci
1. zool. volk, Canis lupus: kurjak dlaku mijenja, a ćudi nikada; kurjaci siti i ovce na broju; tjerao lisicu pa istjerao -a; kurjak svojom kožom plaća volk s svojom kožo plačuje; mi o -u, a kurjak na vrata; ne pokazuj -u puta u šumi; s kurjacima treba urlati z volkovi moraš tuliti; na -a vika, a lisice meso jedu ljudje vpijejo na znanega zločinca, glavni krivci pa ostanejo skriti
2. ekspr. grabežljivec, krvolok
3. junak: hajduk kurjak u planini
4. zool. velika voščena vešča

kùšet m (fr. couchette) kušet, kuše, ležišče; kušet-vagon m, kušet-kola železniški vagon z ležišči

kȕtast -a -o oglat: pred njim se pojavi suho, -o lice, ridih brkova; sobica je mala, -a s koti, z ogli

lȉčār m vezica iz lubja za nizanje rib: smače mu se s -a meso mu je padlo z vilic, ušla mu je lepa priložnost

ljèpšati -ām (ijek.), lèpšati -ām (ek.) lepšati, delati lepše: ljepšati svoje lice pred kim; kako raste, sve to više ljepša z leti postaja vse lepša; vrijeme se ljepša

ljȅtorāst ž (ijek.), lȅtorāst ž (ek.)
1. enoletna mladika
2. dial. letina: gazde pohranile ljetorast s njiva gospodarji so pospravili letino z njiv

lòptāčkī -ā -ō: loptački sportovi športi z žogo

lúpati lûpām
1. tolči, razbijati, ropotati: lupati koga šakom; lupati nogama; lupati na vrata; srce jako lupa; lupati tanjirima; lupati glavom o zid, šakom o sto tolči z glavo ob zid, s pestjo ob mizo
2. razbijati si: lupati glavu brigama
3. ekspr. gobezdati, čenčati: šta lupaš koješta
4. ekspr. vpiti: nemoj više lupati, čuli smo već sve
5. neenakomerno udarjati: točak, kaiš lupa

mȁč màča m, mn. màčevi in màči meč: zveckati -em rožljati z mečem; na -u dobiti z mečem dobiti, priboriti si; ognjem i -em istrijebiti, uništiti z ognjem in mečem iztrebiti, uničiti; turiti, staviti mač u korice; mač mu visi nad glavom; -em presjeći Gordijski čvor; Damoklov mač

mȁče -eta s, mn. mȁčād ž mačica: gledati kao mače u žižak gledati, ne da bi trenil z očesom; ne imati ni kučeta ni mačeta ne imeti nikogar na svetu; prvi se mačići u vodu bacaju

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben

mȃh mâha m, mest. u máhu, mn. máhovi
1. mah, zamah: odbijati -ove
2. trenutek, mah: u prvi mah nitko, niko nije znao
3. krat: u tri -a sam pokušao; tamo sam bio u dva -a
4. davati -a spodbujati; na -ove od časa do časa; vjetar duva na -ove veter piha sunkovito, zdaj pa zdaj; uzeti -a razširiti se, prevladati; na sav mah z vso silo

majstòrija ž
1. mojstrovina, mojstrsko delo, mojstrstvo: majstorija koze pase z znanjem se dosegajo uspehi
2. slabš. zvijača: -e prepredenog lisca

mȃst mȃsti ž, mest. u másti
1. mast: svinjska mast; ušna mast ušesno maslo, cerumen
2. maža: mast za cipele; ljeskova, leskova, brezova mast ekspr. palica, šiba
3. polt: čovjek, čovek crne -i
4. biti namazan svima -ima biti namazan z vsemi žavbami

mètati mȅćēm, mȅtāh -āše, mȅtān -a
I.
1. dajati, devati: metati kapu na glavu, koga u novine
2. postavljati
3. brcati: ne meći se nogama
4. pristavljati
5. polagati: metati obloge dajati si obkladke; metati koga na muke mučiti koga; metati na sebe
6. vsajati, vlagati: metati hljeb u peć
7. ustiti se, delati se: meće se da zna, a tamo ne zna
8. metati: metati kamena s ramena v tekmovanju metati kamen z rame
II. metati se
1. polagati se
2. poganjati se, tekmovati

mȉlo prisl. milo, drago: milo mi je što si došao; vratiti kome milo za drago vrniti enako z enakim

mîsao mîsli ž, mest. u mísli, orod. mîšlju in mîsli, mn. mîsli, rod. míslī, daj. míslima misel: doći na misao; trgnuti se iz -i predramrti se iz misli; tješiti se mišlju tolažiti se z mislijo; zadubljen u -i zatopljen v misli; nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo; misao vodilja vodilna misel

mlátiti mlâtīm, mlȃćāh -āše, mlátio -ila, mlȃćen
I.
1. mlatiti: mlatiti pšenicu, praznu slamu, gloginje mlatiti prazno slamo
2. klatiti: mlatiti jabuke, kruške, orahe
3. tepsti, tolči, biti: mlatiti jadnu životinju; mlatiti koga toljagom tepsti koga z gorjačo; Srbi su mlatili Turke da se gora orila
4. mahati, kriliti, bingljati: mlatiti rukama, nogama sjedeći na klupi
5. majati: jugovina je mlatila vrhovima šume
6. gobezdati: ne mlatite pred djecom koješta
II. mlatiti se
1. tepsti se: mlatiti se s djecom iz komšiluka
2. potikati se, postopati: mlatiti se po svijetu; kelner se mlatio po lokalu
3. plahutati, plahetati: odijelo se mlati oko struka kad djevojka brzo ide
4. ekspr. vlačiti se: Stepan je naš sused, i ja neću dopustiti da se ti s njegovom ženom mlatiš

mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami