Franja

vrátiti vrâtīm, vráti; vrátih vrâtī; vrâćen
I.
1. vrniti: vratiti novac, posjetu, posetu, k svijesti, k svesti, u život; vratiti životu vrniti življenju; vratiti žao za gore povrniti hudo s hudim; vratiti žao za sramotu; vratiti milo za drago, šilo za ognjilo
2. odvrniti, odgovoriti: vratiti koga s puta
II. vratiti se
1. vrniti se: vratiti se kući, s puta, na isti predmet; vratiti se prvim vlakom vrniti se s prvim vlakom; vratiti se prvom prilikom vrniti se ob prvi priložnosti
2. vratiti se k sebi zbuditi se iz nezavesti

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti

vr̀šljati -ām
1. motati se, motoviliti se: moj muž već nešto vršlja po kući
2. delati po svoji glavi: je li to politika kad svaki vršlja kako hoće
3. nasilno se vesti, biti nasilen: u ovim selima vršljali su četnici; vršljati trnje nad nečijom glavom, nad nekim samovoljno in objestno ravnati s kom

vúći vúćēm, vel. vúci, vúcijāh vúcijāše, vúkoh vȗče, vûkao vúkla, vúčen -a
I.
1. vleči: vući kola, koga za rukav, koga za nos; ljubav ga je vukla k njoj; dijete dobro vuče; vući crtu; vući vodu iz bunara, mač iz korica, čavao, ekser iz daske
2. vući sebi vleči na svojo stran; vući noge vleči noge, težko hoditi; vući vodu na svoj mlin; vući koga za jezik; vući korist iz čega imeti korist iz česa; vući lance, okove biti v ječi; vući rep za sobom imeti madež na svojem imenu
II. vući se
1. vleči se: haljina se vuče po zemlji, po podu; lanac Karavanki vuče se duž sjeverne granice
2. vlačiti se: vući se poslije, posle bolesti; što se vučeš s onom bitangom
3. dajati se: što se vučeš s tim čovekom po novinama, po sudu
4. vuci mi se ispred očiju poberi se mi izpred oči; vući se klipka s kim kosati se s kom

vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense

začèliti zàčelīm zaključiti, dopolniti: posljednji gost je sofru začelio; začeliti ulicu sezidati zadnjo hišo v ulici in s tem zaključiti, dopolniti ulico

zàgaren -a -o počrnjen, zakajen: -o staklo; -a usnica ustnica s prvimi brki

záhod m
1. stranišče: ići na zahod
2. zahod: sunce je na -u
3. konec: kada je deveta godina na -u bila
4. to mi je na -u to mi je s poti, od rok

zàkasati -ām (se)
1. zdirjati, v dir zajahati, zajahati v kasu: konji zakasaše brže
2. ekspr. on je zakasao u trgovinu začel se je ukvarjati s trgovino

zanòsiti zànosīm
I.
1. zanašati: zanosi ga struja
2. prevzemati: lijepa knjiga veoma nas zanosi
3. zavijati: on, govoreći naš jezik, zanosi na ruski, na njemački
II. zanositi se
1. navduševati se: nemoj se time zanositi
2. on se zanosi jer je pijan zanaša ga v besedah, ker je pijan
3. on se zanosi tim problemima s temi problemi živi
4. poglabljati se: zanositi se u svoje misli

zasvírati zàsvīrām zaigrati: zasvirati na violini, na harmoniku; zasvirati i za pojas zadjenuti nehati s kakšno zadevo, ki je dolgo, predolgo trajala

žȁo prisl., komp. žàlijē, žàlije
1. žal: žao mi je što ti ne mogu pomoći; žao mi je truda i novca
2. žao mi je tebe pomilujem te
3. vratiti žao za sramotu hudo poplačati s hudim
4. na žao učiniti komu hudo prizadejati komu; na žao mi se učinilo milo se mi je storilo

žìčan -a -o, žȉčan -čna -o žičen, iz žice: žičane prepreke žične ovire; žičana četka žična krtača; žičana košara, mreža žična košara, mreža; žičana omča žična zanka; žičana ograda žična ograja; žičana zamka žična zanka; žičana željeznica; žičana rešetka; žičani oklop; žičano staklo žično steklo; žičano uže žična vrv; žična pruga; žična telefonija; žični galvanometar; žičani instrumenti kordofoni, inštrumenti s strunami

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih