Franja

ćùstek m (t. köstek) spone za vezanje prednjih nog konju: konju su metnuli jake -e; skok iz -a skok z mesta (pri igri)

dávati dâjēm, dájēm, oni dâjū in oni dájū (ter oni dȁjū < dȁti), dâvāh in dávāh -āše, vel. dáji -te, del. dájūći
1. dajati: time daješ dokaz; davati na znanje, do znanja; davati natrag, u zakup; davati sebi truda; davati izjave; davati lekcije inštruirati, davati krv zdravstvenoj ustanovi
2. lotevati se, posvečati se: davati se nauci, znanosti, na posao
3. prirejati: davati banket
4. dovoljevati: povoljno vrijeme davalo je ekspediciji mogućnost da ide još dalje na sjever
5. davati šakom i kapom deliti z obema rokama

dáviti dâvīm
I.
1. daviti: objeručke, oberučke uhvatiti koga za gušu pa ga daviti
2. stiskati, pritiskati: zakrčili ljudi vrata pa dave jedan drugoga
3. potapljati: daviti koga; nemojte, deco, ići na reku, ima tamo jedan starac što davi decu u vodi
4. tiščati, dušiti: davi me u grudima; mora me davi
II. daviti se
1. daviti se: krava se davi debelom repom
2. potapljati se: daviti se u Savi; ko se davi, za slamku se hvata
3. dušiti se: daviti se u sobi punoj zagušljivih plinova; ne davi se đavo maslom zla ne boš pregnal z dobroto

demìrli neskl. prid. (t. demirli) železen: demirli pendžer okno z železnimi križi; demirli kapija

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla

doségnuti dòsēgnēm, doséći dòsēgnēm
1. doseči: dosegnuti rukom doseči z roko; udarac te neće dosegnuti, bura je dosegla znatnu snagu
2. povzpeti se: razumom dosegnuti do intuicije

dotàknuti dòtaknēm (se) dotakniti (se): dotaknuti koga rukom dotakniti se koga z roko: dotaknuti se laktom; stvarnost ih je dotakla svojom hladnom ru-kom; nisam ga se ni dotakao; problem je dotaknut, a nije riješen, rešen

dovèsti dovèzēm (se) pripeljati (se): vlak, voz je dovezao na stanicu; oni se kolima dovezli u grad z vozom so se pripeljali v mesto

dróga ž, daj. drógi (fr. drogue) droga: opojne, narkotičke -e; pripremati, uzimati, preprodavati -e kupčevati z drogami

dr̀vārskī -ā -ō
1. drvarski: drvarski život, drvarska pila, sjekira, sekira
2. drvarski trgovac trgovec z drvmi
3. lesni: -a industrija

drvenàrija ž suha roba: on gradi vedrice, kace, gotovo svaku -u; ne razumijem se ja u toj -i ne razumem se na te reči; stanovnici se većinom bave -om prebivalci se pečajo z izdelovanjem suhe robe

drvènīk -íka m
1. tnalo, naton, prostor ob hiši za sekanje drv
2. les: graditi kolibu od -a graditi hišo iz lesa; trgovati -om kupčevati z lesom

dȕvār m, dùvār -ára m (t. duvar, perz.) dial. zid, stena: dotjerati koga do -a spraviti koga v škripce; udarati glavom o duvar tolči z glavo ob zid

dvâ dvȉje dvâ (ijek.), dvâ dvê dvâ (ek.) štev. dva dve dve: dva momka, dvije, dve žene, dva pisma; dva noža, korice dvaju noževa, borba dvama noževima boj z dvema nožema; pokloni dvama mladićima; dvije patke dviju pataka dvjema patkama, dve patke dveju pataka dvema patkama; dopisuje se s dvama prijateljima, s dvjema prijateljicama, s dva prijatelja, s dvije prijateljice, s dvojicom prijatelja; nas dva smo jutros otputovali midva sva davi odpotovala; nas dvije, dve smo juče uranile midve sva včeraj zgodaj vstali

dvòred -a -o, dvòredan -dna -o dvovrsten: dvored kaput suknjič z gumbi v dveh vrstah; -i kuglični ležaj; -o zakivanje

ȅvo kazalni členek za 1. os. lej: evo, istinu ću kazati; evo sunca i pred naša vrata; evo moje glave prisegam pri svoji glavi; evo moje ruke trdim z vso zanesljivostjo

f s neskl., deseta črka latinične abecede in petindvajseta cirilske azbuke: malo f, veliko F; v glasbeni abecedi četrti ton diahronske C-durove lestvice; f-mol, F-dur; v notni pisavi kratica za dinamično označbo forte (f) in fortissimo (ff); f-Linija v šahu, šesta v navpični vrsti z leve strani; simbol za element fluor (F)

fârba ž (n. Farbe) pog. barva: izići s -om na dan, van priti z barvo na dan

gȃs m, mest. u gásu, mn. gásovi (gr. chaos)
1. plin: zagušljivi, otrovni gasovi; rasvjetni, svetleći gas svetilni plin; barski, močvarni gas; biti pod -om biti nasekan, nakresan; voziti pod punim -om voziti z največjo brzino; dati autu gas povečati hitrost avtomobilu
2. ljudsko petrolej: nekada je seljak kupovao šećer i gas u seoskom dućanu

glȅdati -ām
I.
1. gledati: gledati u što kao tele u šarena vrata gledati kot tele v nova vrata; gledati za kim; gledati ispod oka, poprijeko, popreko, kroz prste, s visoka, smrti u oči
2. gledati za, ogledovati, izbirati: gledati djevojku
3. prerokovati: gledati komu u karte; gledati u kavenu šalicu
4. zgledovati se na kom: gledati na koga
5. poskušati: on gleda da mu podvali
6. skrbeti za: gledati samo svoj posao, svoj interes
7. ozirati se: ja ne gledam na ostale greške
8. gledati, biti obrnjen: prozor gleda prema jugu, na ulicu
9. oskrbovati, streči: gledati bolesnika
10. gledati što drugim očima gledati na kaj z drugačnimi očmi; gledati kome na prste; gledati na nešto kao malo vode na dlanu skrbno paziti na kaj: gledati na nešto kroz crne naočari gledati na kaj skozi črne naočnike; poklonjenome konju se ne gledaju zubi
II. gledati se
1. gledati se: gledaju se kao kurjaci
2. zucka se po gradu da se ono dvoje rado gledaju da se rada vidita, da se imata rada
3. ujemati se, trpeti se: njih dvoje ne mogaše da se gledaju