Franja

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

blâžan -žna -o dial. neposten, mêsen: mrsna ili blažna jela; blažni trgovac trgovec z živino, živinski trgovec, prim. blago

bȍljē prisl. bolje: bolje ikad nego nikad; što bolje; brže bolje čim prej; bolje reći bolje rečeno; bolje rekavši z drugimi besedami

bòsīlje s bosilje, šopki bosilja, bazilike; smilje i bosilje malo zlo v primerjavi z drugim zlom; spahije su u Srbiji smilje i bosilje, ali gdjekoja sela imaju drugu bijedu, tj. čitluksahibije

bòsti bòdem, oni bòdū, bòdi, bòdijāh -āše, bòdoh, bòde, bô bòla; bódūći, bòden bodèna, dol. bòdenī -ā
1. bosti, zbadati: bosti iglom; trnje bode; volovi se bodu; ženo, molim te, nemoj bosti i nasrtati
2. iztikati: bosti komu oči
3. vtikati: bosti nos u svaku sitnicu
4. šut se s rogatim ne može bosti šibkejši se z močnejšim ne more dajati

Bòžić m božič: Veliki Božić božič: Mali Božić Novo leto; gojiti prase uoči -a odlašati z delom do zadnjega trenutka; kao Božić i Badnji dan neločljivo

bȍžjī -ā -ē božji: božji čovjek, čovek; sav božji dan; božji sin; božji sluga božji hlapec, duhovnik; božji ugodnik svetnik; -a pomoć; iza -ih leđa bogu za hrbtom; -e kraljestvo, carstvo nebeško kraljestvo; božji prst; tjerati stvar do -e kuće gnati zadevo do skrajnosti; stvar je u -oj ruci; nazvati komu -u pomoć pozdraviti koga z bog daj dobro; božji volak zool. pikapolonica, božji volek; -a ovčica pikapolonica; -a plahtica bot. plahtica device Marije; božji sud božja sodba; -a trava bot. ptičji kljunček; -e drvce bot. abrašica

briljírati brìljīrām briljirati: briljirati u društvu; briljirati znanjem jezika briljirati z znanjem jezika

bùrina ž
1. močna burja
2. vrv, s katero se zategne jadro, ko piha nasprotni veter: jedriti od -e jadrati z vetrom

buzdòvān -ána m (t. bozdogan)
1. kij, buzdovan: perni buzdovan kij z ostmi
2. tepec

caròstāvan -vna -o: knjige -e prastare knjige z življenjepisi srednjeveških srbskih vladarjev

cȅpēt m šklepet: cepet zubima šklepet z zobmi

cȋle-mȋle, cȉli-mȉli prisl., sladkó, božajoče: moj lijepi stric okrenuo cile-mile moj lepi striček je začel z laskanjem; nema kod njega cile-mile on ne pozna šale, je zelo strog

cjèpaničkī -ā -ō (ijek.), cèpaničkī -ā -ō (ek.) cepanski: izvidao ga -im uljem ozdravil ga je z leskovim oljem

cjȅpnuti -nēm (ijek.), cȅpnuti -nēm (ek.)
1. nacepiti, naklati: cjepnuti malo drva
2. zatrgati: cjepnuti platno
3. ekspr. udariti, usekati koga s palico: cjepnuti komu deset vrućih
4. cjepnuti koga po kesi kaznovati koga z globo

crȉjep m, mest. na crijèpu, mn. crȅpovi (ijek.), crèp m, mest. na crepu, mn. crepovi (ek.)
1. strešna opeka: obični, utoren vučen, utoren tlačen crijep; žljebnjak, sljemenjak, ljuskast, valovit, gladak, valovit utoren crijep, pokriti -om pokriti z opeko
2. glinast cvetlični lonček
3. črepinja
4. glina: lula od pečenoga -a

cr̀nīš -íša m: doći sa -a na goriš priti s hudega na še hujše, priti z dežja pod kap

ča okrajšan in nepregiben samostalnik od čiča, stoji z vezajem pred imenom: ča-Marko, ča-Jovan

čàstiti -īm
I.
1. častiti, izkazovati čast: ja je ljubim i častim
2. gostiti: častiti koga vinom, ručkom, batinama
II. častiti se
1. gostiti se: častiti se za sretan, srećan put, na rastanku
2. dvije žene, dve žene počele se častiti gadnim izrazima dve ženski sta se začeli zmerjati z grdimi izrazi

čètiri četiríjū čètirma štev. štiri: između četiri zida živjeti; dići sve četiri uvis vzdigniti vse štiri kvišku; između četiri oka med štirimi očmi; na sve četiri strane na vse štiri strani; u sve četiri z vso močjo, z vso silo; na (u) četiri ruke svirati igrati štiriročno; dvadeset i četiri štiriindvajset; četiri stȍtine, čètiristō štiristo; četiri tisuče, četiri hiljade, četiri miliona, četiri milijuna; četirihìljaditī, četirimilìjūntī, četirimiliònitī, četirimilijùntine; četiri pȍstō štiri odstotke; četiri púta štirikrat