Franja

hȁrčiti -īm
I.
1. trošiti: harčiti na luksus
2. tratiti, zapravljati
II. harčiti se imeti stroške: kad se harči, nek se harči če se zapravlja, naj se zapravi vse

hàrtija ž (gr. ehartes)
1. papir: staviti, baciti svoje misli na -u; hartija za pakovanje, štampanje, pisanje; lakmusova hartija; kažu da hartija sve trpi pravijo, da papir vse prenese; pokriti kuću -om sezidati hišo za dolg, z menicami
2. mn. papirji, dokumenti: -e od vrijednosti, vrednosti; pokazati svoje -e svoje papirje, dokumente

hàva ž (t. hava, ar.)
1. zrak: uzdizati se visoko, u -u
2. podnebje: tu je hava dobra za vojnika
3. nič, prazno: sve je to hava što ti govoriš vse je to luft, zrak, kar govoriš

hìzmet m (t. hizmet, ar.) služba, službovanje: hizmet čuliti služiti; svu je djecu po -u dala vse otroke je dala služit

ìnćār -ára m (t. inkâr, ar.)
1. tajenje, tajitev, zanikanje: udariti u inćar začeti tajiti, zanikati; nema boljeg ćara od -a nič boljšega kot vse tajiti
2. kdor taji, zanika: zašto inćariš, inćaru nijedan!

ȉskra ž
1. iskra: -e vrcaju na sve strane iskre pršijo na vse strani; baciti -u u barut; od male -e nastaje veliki oganj; iskra ustanka
2. trohica: nema ni -e pameti

ispáliti ìspālīm
1. izžgati: sunce je ispalilo svu zemlju; zemlja je od vrućine ispaljena
2. ožgati: sunce ti je ispalilo lice
3. izstreliti: ispaliti granatu, metak, rafal, pušku
4. razbeliti: ispaljenim nožem vadili su sačmu ispod kože
5. vžgati: robu ispaliti žig sužnju vžgati žig
6. ispaliti sve svijeće, sve metke narediti vse, kar je mogoče

ispred predl. z rod.
1. pred: leži ti ispred nosa; svatko neka mete ispred svoga praga
2. namesto: ispred koga prodavati
3. ispred sebe raditi delati sam, brez tuje pomoči
3. ispred cijele čaršije = u ime cijele čaršije v imenu vse čaršije

ìzbrinuti -nēm poskrbeti: on će sve izbrinuti on bo za vse poskrbel

ìzdraviti -īm
1. ozdraveti: o da skoro idem na selo, da tamo izdravim
2. pozdraviti se, zaceliti se: kriške jabuke polij vinom i imlako previjaj kud je izgorjelo meso, sve će izdraviti vse se bo zacelilo
3. ozdraviti: on neće da zovne ljekara, mogao bi ga i susjed izdraviti

izíći ìzīdēm, izídi, izídoh ȉzīde, izìšao izìšla
1. iti: izići u šetnju; izašli su u bioskop, u kino
2. iti (ven, iz), oditi iz: otac je izišao iz sobe vrlo oprezno, gotovo na prstima
3. iziti: izišla je knjiga iz štamparije; izišlo je sunce; mjesec će skoro izići
4. izbruhniti: izišle su boginje
5. končati se: sve će se dobro izići; sve će na dobro izići
6. postati: iz njega je izišao dobar dak; krivo ne može nikad na pravo izići
7. zbledeti: izišla je boja
8. nastati: odatle bi mogao izići veliki istočni rat
9. zrasti: Stojan je izišao lep i ugledan mladić
10. stopiti: žene su izišle na prozore
11. stopiti pred oči: kad sam prolazio ulicom, izicde mi slika vojvodanskih sela
12. miniti: izišla je godina dana; od onoga dogadaja izišlo je deset godina
13. izgubiti se: ovo je izišlo iz običaja
14. izstopiti: izići iz manastira; zbog slabog materijalnog stanja morao je izići iz škole; igrač je morao izići iz igre
15. opraviti s kom: izići s kim na kraj; s njim ću lahko izići na kraj
16. priti: kad je izišao sa robije, čekali su ga novi zadaci ko je prišel iz ječe ..., ko je odsedel ...; izići s kim na mejdan sprejeti s kom dvoboj; izišao je na glas nadaleko na daleč je zaslovel; već su po stranama gdje je bio pijesak i slabija zemlja izišli sa srpom že so v krajih ... začeli žeti; dune vjetar i odnese galiju bogzna kuda, da za tri mjeseca nije mogla izići na svoj pravi put se ni mogla vrniti na pravo pot; ti izidi na visoku kulu povzpni se na visok stolp; izići s predlogom predlagati; izići pred narod stopiti pred ljudstvo; kula je izišla iz svoga temelja stolp je zrasel iz temelja; izići iz noći preživeti noč; koliko izide to sve skupa koliko znaša to vse skupaj; ako bi se ostalo pri usvojenoj praksi, onda bi izašlo da nosioci zemaljskih kandidatskih lista ne mogu učestvovati pri senatorskim izborima če bi se ostalo pri sprejeti praksi, bi to pomenilo, da ...; on je izišao iz naroda on izhaja iz ljudstva

jȁdac jȁca m, jádac jáca m ptičja kobilica, furkula: lomiti jadac komu staviti s kom; udariti komu jadac ogoljufati koga; znam za jadac ne boš me opetnajstil; spolja gladac, iznutra jadac zunaj vse lepo, znotraj pa največja grdobija

jego (csl.): to je preko jego to presega vse meje

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

kòtāč -áča m
1. kolo: prednji, zadnji kotač; biti nepažljiv pa doći pod kotač; nisu mu svi -i na mestu v njegovi glavi ni vse v redu; stavljati štap u kotač motiti delo
2. kolo, bicikel: odvesti se na -u

kȕc medm. trk: kuc-kuc-kuc! na vrata; ekspr. što kuc to muc pojé vse, kar zasluži

kȕćīšte s
1. prostor, kjer je nekoč stala hiša: vratili su se sa popaljena -a
2. hiša, hišna skupnost: svako kućište pošlje jednoga člana na rad
3. ohišnica, svet ob hiši
4. teh. ohišje: kućište pumpe, turbine
5. prokartao je kuću i kućište zakartal, zapravil je vse do zadnjega dinarja

kȕd, kùdā prisl.
1. kam: kud vodi ovaj put kam pelje ta cesta; kud ćemo, cestom ili stazom kam bomo nadaljevali potovanje, po cesti ali po poti
2. kamor: idi, kud te noge nose
3. kje: kud ste bili u šetnji, kjer: ostrvo bez ljudi, u predelu mora kud brodovi nikad nisu prošli
4. kud gȍd, kuda gȍd kamor koli; kudgod, kudagod kam, nekam: trebalo bi da idem kudgod; kuda mu drago kamor koli: neka ide kuda mu drago; kudikamo veliko: on je kudikamo veći on je veliko večji; pobjegli su kud koji razbežali so se na vse strani

kȕka ž
1. kljuka, kavelj: objesiti o -u; saviti u -u
2. trnek: loviti ribu svinutim -ama
3. rovnica, trnokop: krčiti zemlju -ama
4. kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo vse, kar leze ino grede
5. gl. kuke

lâkat -kta m, mest. nà lāktu, mn. lȁktovi
1. laket, komolec
2. vatel: šest lakata
3. koleno: rijeka ima mnogo laktova
4. zavoj: lakat hodnika
5. imati jake -ove brezobzirno se prebijati skozi življenje; progledali su mu laktovi na komolcih ima strgane rokave; radila bi do lakata, samo da se krava ne proda vse bi storila ...