Franja

izmíriti ìzmīrīm
I.
1. spraviti, poravnati: izmiriti svadu, zavadenu braću
2. pomiriti: izmiriti renesansni mentalitet s hrišćanskom, kršćanskom filozofijom
3. poravnati: izmiriti dug, račun
II. izmiriti se
1. spraviti se, pobotati se, poravnati se: izmiriti se s protivnicima
2. pomiriti se, sprijazniti se: izmiriti se s mišlju, sa sudbinom, sa svojom savješću, savešću; naši su računi izmireni naši računi so poravnani

iznahòditi -àhodīm iznajdevati: ovakve ljude morale su zemaljske vlasti iznahoditi i vezane pod stražom u konzulat doterivati take ljudi so morale deželne oblasti najdevati (poiskati) in jih...

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem

izviše predl. z rod. nad: izviše kuće nad hišo; izviše glave nad glavo; načiniše Mlečani druga vrata, samo što izviše njih uglaviše u zid svoga krilatoga lava samo so nad njimi postavili svojega krilatega leva

jedànaest štev. enajst: došli su o jedanaest sati prišli so ob enajstih; koliko je sati? - Jedanaest!; djevojci je jedanaest godina

kâvžiti se -īm se prepirati se, pričkati se, ravsati se: kavžiti se oko čega, za što, s kim; godinama su se kavžili ni za što leta so se pričkali za prazen nič

kôlje s
1. kolje: -em ograditi; kuća na -u; udarile na me časti kao na šarova kolje šalj. zasuli so me s častmi
2. otroška igra

kòsa ž, tož. kȍsu, mn. kȍse
1. lasje: svijetla, svetla kosa; kovrčava kosa; sijeda, seda kosa; po -i popalo inje lasje so osiveli; progrušala se kosa lasje so rahlo osiveli; raspustiti -u razpustiti lase; ježi mu se kosa = diže mu se kosa lasje se mu ježijo; skočiti jedan drugome u -u skočiti si v lase; rasplesti -u
2. vilina kosa bot. predenica
3. vilina kosa steklene nitke kot "sneg" na novoletni jelki

kòtac kòca m
1. svinjak: pleti kotac kao i otac delaj, kakor so delali predniki, ne uvajaj novotarij
2. zagrajen prostor v ribniku za ribolov
3. ograjen prostor za krmljenje domačih živali

kȕd, kùdā prisl.
1. kam: kud vodi ovaj put kam pelje ta cesta; kud ćemo, cestom ili stazom kam bomo nadaljevali potovanje, po cesti ali po poti
2. kamor: idi, kud te noge nose
3. kje: kud ste bili u šetnji, kjer: ostrvo bez ljudi, u predelu mora kud brodovi nikad nisu prošli
4. kud gȍd, kuda gȍd kamor koli; kudgod, kudagod kam, nekam: trebalo bi da idem kudgod; kuda mu drago kamor koli: neka ide kuda mu drago; kudikamo veliko: on je kudikamo veći on je veliko večji; pobjegli su kud koji razbežali so se na vse strani

kȕrijālan -lna -o kurialen: -o pismo kurialna pisava, poseben stil latinice, s katero so pisani starejši dokumenti papeške pisarne

kùrisati -išēm (t. kurmak)
I.
1. postaviti, postavljati: kurisati sto, čador, fabriku
2. narediti, delati, narejati: kurisati česmu
3. prirediti, prirejati: efendije dovu kurisaše gospodje so priredili molitev; kurisati pazar prirediti semenj
4. popraviti, naravnati, naviti: kurisati kahveni mlin; kurisati sat
II. kurisati se sesti: naš se majstor kurisao, srče kahvu i puši

léći léžēm, lézi, lézijāh -āše in léžāh -āše, légūći, lēgao légla, léžen -a
I. leči, valiti, kotiti: kvočka leže jaja; tu zmija leže svoje mlade
II. leći se leči se, valiti se, kotiti se: u travi se ljute zmije legu; krave su se telile, živad se legla, krmače se prasile, krave so imele teleta, perutnina se je valila, svinje so kotile pujske

líčiti lîčīm dial. zastar.: ličiti nečiju krv na koga dolžiti koga za umor: ličimo krv našega brata i oca na kuću Jovana Mijatova, i od njega tražimo glavu; gl. tudi ličati: Kotorani su otrovali Bubića, pak mu krv ličali na Petra Kotorci so zastrupili Bubića, sedaj pa za umor dolžijo Petra

lȉpov -a -o lipov: lipov čaj, cvijet, med; lipov svetac lipov bog, nerodnež; lipov krst tako so muslimani zasmehljivo imenovali kristjane, češ da so mehki kot lipovina

ljȅtorāst ž (ijek.), lȅtorāst ž (ek.)
1. enoletna mladika
2. dial. letina: gazde pohranile ljetorast s njiva gospodarji so pospravili letino z njiv

mȁčkica ž
1. mačkica, mucka
2. ekspr. mucka: iz milošte zvali su je -om ljubkovalno so jo klicali za mucko

magfìret m (t. magfiret, ar.) odpuščanje grehov: on je sada magfiret odpuščeni so mu grehi

mâh mȁha m, mest. u màhu, mn. màhovi
1. bot. mah: gorski ili plućni mah
2. plesen
3. ekspr. puh, prvi brki, brada: a mladoženju toprv gario mah na usnici ženinu so pravkar poganjali brki

mȅka ž meket, meketanje, mukanje: meka ovaca; stoji meka teladi za kravama teleta so začela mukati po kravah