Franja

vòdnjika ž
1. sorta hrušk
2. voda s kuhanega sadja kot pijača za zimo
3. slabo vino

zàvezak -ska m
1. vozel: zavezati maramicu na zavezak
2. zavitek: razviti zavezak
3. ekspr. pritlikavec, telesno slabo razvit človek

zlògodnjāci -ākā m mn. dnevi slabega vremena, svetniki, na katerih praznik je slabo vreme (sv. Grgur, sv. Benedikt, v Dalmaciji)

zlòhran -a -o slabo hranjen, nedohranjen

ždrȏncati -ām slabš. dial.
1. čakati, ždeti
2. slabo igrati, klempati: ždroncati na klaviru nekakve arije

žgébac -pca m, žgȅbe -eta s, žgȅpče -eta s kržljav, slabo razvit otrok

žgȅbav -a -o kržljav, slabo razvit: -i čovječuljak

žgȅpčād ž kržljavi, slabo razviti otroci

žgólja m, zval. žgȏljo, žgóljo m kržljav, slabo razvit človek, otrok

žgȍljav -a -o kržljav, slabo razvit

žgȍljavica ž kržljava, slabo razvita ženska

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

bŕlja ž, br̀ljaga ž mlakuža, kaluža, slabš. slabo žganje

cr̀načkī -ā -ō
1. črnski, zamorski: -a glazba; crnački posao težko, slabo plačano delo
2. meniški

čàrapin -a -o nogavičin, nogavičen: ima usta kao čarapin početak ima velika usta; ide mu posao kao čarapin početak delo se mu slabo odseda

ćȍrav -a -o (t. kor, perz.)
1. slep (na eni, na obe očesi): i -a koka pokoje zrno nađe; na jedno oko ćorav, a na drugo ne vidi; mani se -a posla pusti prazne marnje; -a mu strana! naj me v uho piše!; svi smo -o prošli slabo smo odrezali; zavijala je -a Anđelija začelo je mesti, začela se je huda zima
2. neveden, zmeden, neumen: -a mušterija

gȁd m
1. umazanija, nesnaga, gnusoba: svijet je pun -a
2. mrčes: gad me jeo; otkako je zagrijalo, ne mogu od toga -a da spavam
3. golazen: ovom motkom bijem gad, bijem pacove
4. kanalja: ti naši karijeristi, to su sve gadovi
5. gad od vremena slabo vreme; gad od čovjeka slab človek

gnjáviti gnjâvīm
1. gnesti
2. mečkati: gnjaviti kapu u rukama
3. daviti: kažu da on gnjavi zmije
4. mučiti, tlačiti: jači misli da on ima pravo gnjaviti slabijega
5. ekspr. moriti: gnjaviti koga svojim dosadnim pričanjem
6. gnjaviti mačiće ekspr. slabo gosti

gȍrī -ā -ē, komp. od zao hujši, slabši: sve gori od gorega eden hujši od drugega; nije s -ega ne bo slabo

hrámati hrâmām, hrâmljēm šepati: hramati od djetinjstva; kobila hramlje na prednju nogu; hramati u latinskom jeziku biti slab v latinščini; ljetina hramlje letina slabo kaže