-
poli- (gr. polys, poly) prvi del zloženk, pomeni veliko, mnogo
-
pòramak -āmka m del srajce od ovratnika do rokava
-
prȅdnjica ž prednji del oblačila (srajce, suknjiča) ali obuvala (škornjice)
-
prégon m (ijek., ek.)
1. pregon
2. del vinograda, postat, gl. tudi prijegon
-
prèslo s
1. gorsko sedlo, prehod: zatvore -a i klance da Turcima već nije bilo povratka u Albaniju
2. del ograje, plota od sohe do sohe: u svakom -u ima samo sedam komada vrljika
3. okol, ograjen prostor ob hlevu, ob staji za ovce
-
proskomìdija ž (gr. proskomidé)
1. v pravoslavni cerkvi priprava daritve (kruha in vina) za obred in obhajilo
2. del olčarja, kjer se daritev pripravlja
-
pr̀šnjāk -áka m
1. kožuhovinast telovnik kot del narodne noše
2. telovnik: raskopčan pršnjak i kaput
3. steznik, modrc, prsnik: i tesni pršnjaci mogu zdravlju škoditi
4. oprsnik jermen: na konje metnu pršnjake krasne
-
pùštija ž (t. püšt, perz.) golenica, gornji del škornja, čevlja, pisano obarvan
-
râmpa ž (fr. rampe)
1. rampa, robnik, robnica, sprednji del gledališkega odra z vrsto luči: glumac je izišao na -u
2. klančina, poševna ravnina za dovoz, privoz: na -i utovaruju konje, stoku u vagone
3. zapornica: rampa na prelazu preko željezničke pruge; rampa na graničnom prelazu; spustiti, dignuti -u
4. rampa: rampa za izbacivanje rakete, projektila, kozmičkog broda
-
retábl m (fr. retable) retabl, gornji del (katol.) oltarja
-
rìsār -ára m najeti žanjec, ki prejme del pridelka kot plačilo za opravljeno delo
-
risàrica ž najeta žanjica, ki prejme del pridelka kot plačilo za opravljeno delo
-
rùčnīk -íka m, rȕčnīk m
1. brisača: trljati se frotirnim -om
2. del ljudske ženske noše, kapa s cofom, s cofi
-
sástojak -ōjka m sestavina, sestavni del
-
sedmìna ž, sèdmina ž
1. sedmina, sedmi del
2. sedmina, zadušnica ob tednu
-
sial m (= silicij, aluminij) geogr. sial, gornji del zemeljske skorje
-
simpàtikus m anat. simpatikus, del vegetativnega živčnega sistema
-
sȉrīšte s
1. zool. siriščnik, del želodca prežvekovalcev
2. agr. sirilo, kimozin: sirište zgruša mlijeko
-
sísak síska m
1. sesalo: muha sisa -om
2. dulec: sisak u kante; vrč sa -om
3. del ustnika, ki ga kadilec drži v ustih: desnom rukom prihvatila je biser pod grocem, lijevom sisak od nargile
-
sjèčina ž (ijek.), sèčina ž (ek.)
1. sečina, poseka
2. sečišče, del gozda za poseko