Franja

vȑpati vȑpām
1. krpati
2. brkljati, dati si opravka: domaćica vrpa nešto oko lonaca

začìniti zàčinīm
1. začiniti: začiniti jelo
2. ekspr. okrasiti, dati čemu poseben čar: začiniti govor probranim riječima; svojom ljepotom začinila je pozorišnu, kazališnu predstavu

zagráditi zàgrādīm
1. zagraditi, ograditi
2. dati v oklepaj

zakázati zàkāžēm
1. reči: zakaži ljudima da ću doći
2. napovedati: zakazati sjednicu odbora, komu sastanak; zakazana sjednica
3. dati ime: krstiše ga i lepo mu ime zakazaše, lepo ime Nahod Simeon
4. odpovedati, ne sprožiti: puška mu je zakazala

zakrátiti zàkrātīm
1. prepovedati: zakratio sam svima prolaznicima hodati preko livade
2. odkloniti, ne dati

zakùskuniti -īm dati konju jermen pod rep: zakuskuniti konja

zalúžiti zàlūžīm začeti lužiti, dati v lug: zalužiti kožu, rublje

zapárložiti -īm
1. opustiti, pustiti v prelog, dati v prelog
2. zanemariti

zapútiti zàpūtīm (se)
1. napotiti (se), nameniti (se): oštro su ga pitali kuda se zaputio
2. napotiti, dati navodila

zasŕknuti zàsr̄knēm dial. dati komu srkniti: zasrknuti koga; uspe u ruku vode, pa iz ruke zasrkne vodom dotično čeljade

zàtrapiti -īm
1. pokriti z zemljo: pa se staše zakopavati Turci, šarampove zatrapiše tvrde
2. dati v zasipnico: zatrapiti krompir, repu; zatrapljena mrkva, šargarepa

zàušiti -īm dati zaušnico: zaušiti koga

zaváriti zàvārīm
1. zavariti: zavariti prelomljenu cijev
2. dati meso v kvašo

zdjȅnuti -nēm, zdjȅsti zdjȅdēm (ijek.), zdȅnuti -nēm, zdȅsti zdȅdēm (ek.) splastiti, dati v kupe: zdjenuti sijeno

advòkāt -áta m (lat. advocatus) advokat, odvetnik: budžaklijski = drveni advokat zakotni advokat; dati koga na -a dati koga advokatu čez

dân -a -o gl. dati dam

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

ȉzmuža ž molža: dati kravu na -u dati kravo v rejo za molžo

kȅsim m (t. kesim) najem, najemnina: primati kesim; dati kravu pod kesim dati kravo v rejo in za to prejemati del dohodkov, mlečnih izdelkov