Franja

bȉba ž
1. šotovina, šotnata zemlja
2. plast mahovine na močvirnem zemljišču

bȉkonkāvan -vna -o (lat. bi, concavus) bikonkaven, na obeh straneh vzbočen: -o sočivo; -a leća

bȉkonveksan -sna -o (lat. bi, convexus) bikonveksen, na obeh straneh izbočen: -o sočivo; -a leća

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

biòčug m (ijek.), beòčug m (ek.)
1. obroček
2. kolobar: biočug ispod očiju
3. verižni sklep: Njegoš je bio biočug naprijed u lancu istorije
4. zgod. trkalo na vratih v obliki obroča: netko udari na kapiji teškim željeznim -om

birànīk -íka m, bȋranīk m
1. izvoljenec, izbranec
2. izvoljenec, kdor je izvoljen na volitvah

bȉtva ž (it. bitta) steber, za katerega vežejo ladje na obali, priveznik, veznik, gl. tudi kazuk

bjèljika ž (ijek.), bèljika ž (ek.) beljava, svetlejši les na obodu debla

blȅh-mùzika ž (n. Blechmusik) godba na pihala

blȉnja ž dial. nizek svet, kamor se voda steka s pobočja in na njem dalje časa ostane: orlu ste slomili krilo pa ga spustili u glib i u -u

blîzni ž mn. pomotoma vdeta dvojna nit na statvah, napaka pri tkanju, če se pretrga nit

bóbak bópka m
1. steklena jagoda, jagoda na molku: đerdan od bobaka; sjedi i pušta brojanice od sedefastih bobaka kroz prste
2. kozji, ovčji bobek

bóbica ž
1. jagoda: za vreme berbe ne možeš pojesti ni -u; od sojinih bobica prave ukusna jela
2. kroglica: praviti -e od kruha
3. sraga: oseća po čelu hladne -e znoja
4. zrno: oštre -e grada ostra točina zrna
5. med. mozoljček: sve nekakve -e izišle mu po licu
6. bradavica na purjem vratu
7. ikra: među parazitima poznate su trihine i -e
8. barvani krogci, pike na tkanini: haljina plave boje sa bijelim -ama

bòbīšte s agr. bobovišče, njiva, na kateri je rasel bob

bòbnjača ž
1. agr. bobovišče, njiva, na kateri je rasel bob
2. bobovica
3. bot. tolstika

bòbovīšte s agr. bobovišče, njiva, na kateri je rasel bob

bodljòkož -a -o z bodicami na koži: -a riba

bogàrati -ām nenehoma imeti boga na jeziku, navadno v kletvici: ključar je obilazio od vrata do vrata i udarao čizmom u svaka, i psovao, bogarao

bôgdā, bôgdō, bôgdicē
1. prisl. na srečo, na mojo srečo, na tvojo srečo: da si mi bogdice javio to bar pre nekoliko dana; da je bogdice došao; da sam i ja bogdo bila kod kuće
2. medm. bog daj: prilijepila se stotinarka bogda za moje prste

bokàpōrta ž (it. boccaporta) odprtina na palubi, na krovu ladje, vhod v spodnje prostore ladje