Franja

môj mòja mòje zaim. moj: moj stan; -a knjiga; -e dijete; dobio si pismo od mojega, od moga oca; kuća -e sestre nalazi se u Njegoševoj ulici; mojemu, mome bratu je javljeno; u -oj zemlji žive različiti narodi i narodnosti; sam. -i danas nisu kod kuće moji domači danes niso doma; bijaše moje moj čas je minil; na moju = po mome po mojem mnenju, po mojih mislih

naftàlīn -ína m naftalin: izvaditi nešto iz -a obnoviti, obnavljati nekaj, kar je čas prerasel

ne os. zaim. tož. mn. dial. nas: čuješ li ne, mili gospodare ali nas slišiš; jer ne raditi hitro muka vreme ker nas bežni čas sili delati

nèkršten -a -o nekrščen: -i dani čas med božičem in tremi kralji (pravosl.)

nèsvr̄šen -a -o
1. nedokončan: nesvršen posao
2. nedovršen: -o prošlo vrijeme, vreme lingv. nedovršno pretekli čas, imperfekt; nesvršen dak dijak, ki ni dokončal šolanja

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

polòvičan -čna -o polovičen: polovičan uspjeh; -o znanje, rješenje; -e mjere; -o vrijeme kem. polovični čas

pòpasan -sna -o pašen: -o doba čas paše (okrog štirih popoldne)

protr̀čati -čīm
1. preteči: protrčati kroz selo, pored kuće
2. preteči, miniti: vrijeme brzo protrča čas je kmalu minil; mladosti dane protrčao je već dnevi njegove mladosti so minili

rȃdnī -ā -ō, nedol. râdan -dna -o
1. deloven: radni plan, efekat, učinak; -a akcija, disciplina, soba, operacija; -a snaga delovna sila; -a škola delovna šola: -a zajednica delovna skupnost; -o vrijeme, vreme delovni čas; radni odnos delovno razmerje; radni dan delavnik
2. radni pridjev lingv. opisni deležnik na -l
3. deloven, delavski: -a knjižica

rùčanī -ā -ō: -o vrijeme čas kosila

sàdanjī -ā -ē, sàdašnjī -ā -ē sedanji, zdanji, zdajšnji: sadašnje vrijeme lingv. sedanji čas; prilog sadašnji lingv. deležnik na -č

sàmrtan -tna -o smrten: -a postelja; -o zvono mrtvaški zvon; -o vrijeme smrtni čas; -i čas smrtna ura

sklȍn -a -o
1. naklonjen: biti komu sklon
2. nagnjen k: biti sklon piću
3. kuća -a pada hiša, ki se bo vsak čas podrla

svŕšiti svr̂šīm
1. končati: svršiti posao, školovanje, djelo, život
2. opraviti: svršiti posao; svršiti nuždu opraviti potrebo; svršiti sa životom končati si življenje; svršiti samoubistvo, samoubojstvo narediti samomor; među nama je sve svršeno med nama, med nami je vse končano; svršeni glagoli lingv. dovršni glagoli; svršeno prošlo vrijeme lingv. dovršno pretekli čas, aorist; svršeni đak, pravnik dijak, pravnik, ki je končal šole

t s neskl. šestindvajseta črka latinične abecede, dvaindvajseta cirilične in enaindvajseta glagolske azbuke; malo t, veliko T; v merskem sistemu je t kratica za tono, v fiziki pa označuje čas (lat. tempus), je kratica za tačka, točka in T za trdnjava (toranj, top, kula) v šahu

ȕra ž (n. Uhr, it. ora, stfr. hore, lat. hora) ura: to traje već -u; dvije, tri -e; došla posljednja, zadnja, umrla, strašna, samrtna ura; kucnula je ura prišel je čas; ura bije, izbija četiri; čujem, negdje kuca ura; ura-budilica budilka; ura-njihalica = ura-šetalica ura z nihalom

vȁš -a -e zaim. vaš: je li ovo -a kuća?; bio je primljen u službu na -u preporuku; naši i -i radnici; dođe mečka i pred -u kuću čaka vas neizogibna usoda; -i igraju, a naši ridaju; bijaše, beše vaše vaš čas je minil, minila je vaša mladost, čas vaše oblasti; nije vaše znati vremena i leta koje otac zadrža u svojoj vlasti vam nič mar čas in leto; već ako ste udarili u šalu, što vaše nije razen če se šalite, kar ni vaša navada

vrgùdav -a -o, vr̀guljast -a -o dial.
1. vijugast: vrgudav red kukuruza vijugava vrsta koruze
2. zapleten: prošlo buduće vreme, već mu je i ime vrguljasto predprihodnji čas, že ime je zapleteno