Franja

tápija ž (t. tapu) sodno potrjena listina o lastništvu nepremičnine: -e glase na mene, medutim ti mi otimaš zemlju; dati -u od glave zaupati veliko skrivnost, podati se v vediko nevarnost, lotiti se nevarne zadeve; uzeti -u na nešto, na neki položaj, na funkciju ekspr. vzeti v zakup položaj, funkcijo

tloznánstvo s pedologija, veda o prsti, o tleh

toksikològija ž med. toksikologija, nauk o strupih

uglèdāč -áča m oglednik, ki si pred snubitvijo ogleda snubčevo hišo in poizve vse potrebno o ljudeh te hiše

ȕgledanin m, mn. ȕgledāni oglednik, ki si pred snubitvijo ogleda snubčevo hišo in poizve vse potrebno o ljudeh te hiše

ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju

vavijèstiti vàvijestīm (ijek.), vavéstiti vàvēstīm (ek.) zastar. obvestiti koga o čem: kad deran nagne niz trg, nagne se onaj da vavesti svog sabesednika; a žeteoci ništa nego se vavijeste i krste, što ona uradi

vjèžbōvnīk m (ijek.), vèžbōvnīk m (ek.) pravilnik o vajah, za vaje

zoològija ž (gr. zoología) zoologija, nauk o živalstvu

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

brûs m, mest. na brúsu, mn. brúsovi in brȕsovi
1. brus: -om oštriti nož, različite alate
2. osla: -om oštriti kosu; brus stoji u vodiru
3. dobiti brus ničesar ne dobiti, figo dobiti; dođe kosa do -a položaj je nevzdržen; pala pčela na brus da se meda nabere nasesti; brus znaš ti o tome figo veš o tem; htjela bi me dobiti, ali brus rada bi me ujela, toda figo!

bȕbica ž
1. žužek: miran kao bubica; taj ni -u ne dira
2. sviloprejka
3. imati -e u glavi imeti čudne, smešne predstave o čem
4. porednica, malopridnica: ona se nasmjehnula, bubica jedna

cȉganskī -ā -ō ciganski; -o perje s bot. sirska svilnica, Asclepias syriaca

cvrkùtati cvr̀kućēm
1. ščebetati: vrapci cvrkuću u krošnji drveta; laste cvrkuću pod krovom
2. cviliti: miševi cvrkuću po rupama
3. čričati: cvrčak cvrkuće
4. čebljati: ona mi već čitav sat cvrkuće o svojoj djeci, deci
5. srkati ga: on je polako cvrkutao svoje čokanjče
6. o tome već vrapci na krovu cvrkuću o tem, čivkajo že vrabci na strehi

da medm.: o da srećnog dana! o srečen dan!

dȍba s (v edn. tudi neskl.) doba, čas, obdobje: u naše doba mnogo se raspravlja i o jeziku; ledeno doba Zemljina razvitka ledena doba Zemljinega razvoja; kameno doba kamena doba: gluho doba noći globoka tiha noč; u sretno, srećno doba naše mladosti; zlatno doba zlata doba, zlati časi; u poodmaklo doba v poznejših letih; žensko doba prvi mrak; godišnje doba letni čas; ručeno doba dial. čas kosila; neko doba dana enkrat podnevi; u neko doba noći enkrat ponoči; doba je da se i o tome govori, progovori čas je, da se tudi o tem govori, spregovori

dókaz m, dòkaz m dokaz: iznijeti predložiti, podati dokaz; izvoditi dokaz dokazovati; pribaviti -e zbrati dokaze; provesti dokaz o krivici podati dokaz o krivdi; nastupiti dokaz istine nastopiti dokaz resnice; vjerojatni, verovatni, nepobitni, neoborivi dokaz; dokaz izbivanja alibi: zbog nedostatka -a zaradi pomanjkanja dokazov

dȍlār m (angl. dollar) dolar: obračunski dolar -skī -a -ō dolarski: -a valuta, vrijednost, vrednost

dȍplatnī -ā -ō doplačilni: -a isprava potrdilo o doplačilu

doznávati dòznājēm spoznavati, razbirati, seznanjati se: za nesreće u kući ona je doznavala tek pri kraju katastrofa o nesrečah v hiši je bila seznanjena šele na koncu katastrof